​Predavanje dr. Brede Jelen Sobočan o odnosih

V četrtek, 4. novembra, je preko spletne aplikacije Zoom v organizaciji Ljudske univerze Krško potekalo predavanje psihiatrinje dr. Brede Jelen Sobočan o odnosih z naslovom: »Kako nastajajo odnosi, kaj jih vzdržuje in kaj uničuje«.

Uvodoma je vse udeležence predavanja toplo pozdravila direktorica Ljudske univerze Krško Nataša Kršak. Kot so zapisali na spletni strani Ljudske univerze Krško, dr. Breda Jelen Sobočan že več kot trideset let dela v psihiatrični ambulanti, posveča pa se predvsem družbenim in psihološkim odzivom na izzive življenja. Ukvarja se s partnersko, družinsko, sistemsko in analitsko usmerjenimi oblikami terapije, vodi pa tudi seminarske skupine za spremljanje zgodnjega razvoja človeka.

Jelen Sobočan je uvodoma na kratko pokomentirala aktualno družbeno stanje; dejala je, da smo se v času koronakrize kot narod znašli v neke vrste 'skupinski psihozi'. Sicer pa je predavanje začela z naslednjimi besedami: »Vsi, ki me poznajo, vedo, da nepretrgoma govorim o odnosih.«

»Odnos je snop idej, ki jih zberemo na podlagi izkušenj, ki se nam kopičijo v neke vzorce idej; odnos opisuje interakcije med deli nekega sistema,« je razložila Jelen Sobočan. Poudarila je, da se odnos z drugim začne že na samem začetku, torej v nosečnosti, ko »štartamo popolnoma neločeni, telesno zliti«. Po njenih besedah rojstvo predstavlja psihološko popolno zlitost z odraslim.
»Odnos se začne z zanimanjem, interesom, z žlahtno radovednostjo,« je razložila psihiatrinja, saj nas po njenih besedah le spoštljiva radovednost ohranja vitalne, otrok pa nujno potrebuje odnos, ker to zanj predstavlja neke vrste simbolno nahranjenost.
V nadaljevanju je Jelen Sobočan spregovorila o empatiji oz. sposobnosti vživljanja, ki jo premore le človek in ga to loči od živali, služi pa ohranjanju vrste. Dodala je, da je človeški otrok edini, ki lahko sprejme nego drugih, ki niso nujno njegova mati, s tem pa razvije multiple odnose navezanosti, pri čemer gre za socialno sodelovanje, s tem pa se rodita človeška družbenost in kultura, je še pojasnila psihiatrinja.

Spregovorila je tudi o odnosu med otrokom in staršem, saj se »tu začne naš odnos do sveta in sebe, odnos pa je kot koža – raste z nami«, je še poudarila Jelen Sobočan. Pri tem je izpostavila tudi pomen t. i. 'reparacije' oz. 'ponovne uglasitve' v primeru prekinitve povezanosti. »Potrebno je biti pripravljen na konflikt,« še dodaja psihiatrinja.

Spregovorila je tudi o pojmu ljubezni in dodala, da je to danes glavni razlog za razmerje oz. poroko. Razložila je, kaj v okviru odnosov pomeni pojem navezanosti in spregovorila o t. i. 'separacijski tesnobi'. »Navežemo se lahko na ljudi, predmete, živali, duhovnost,« je dejala Jelen Sobočan.

Dotaknila se je tudi teme propada odnosov in definirala zdrav odnos, ki temelji na pozitivni so-odvisnosti brez anksioznosti in nevrotičnosti. »Za stabilno upravljanje svojega življenja potrebujemo stabilno navezanost; za odnos je odločilna razvojna zrelost posameznika,« je razložila.

Ob koncu predavanja je psihiatrinja spregovorila še o t. i. 'diferenciaciji' – gre za aktiven proces, ki zahteva odkritost in v odnos vpelje občutek varnosti na osnovi medsebojnega razumevanja. Razložila je, da je potrebno sprejeti odgovornost za skrb za odnos in pri tem biti orientiran sam nase, pri čemer drugemu dovolimo, da na svoj način predeluje svoje občutke. Jelen Sobočan se je dotaknila tudi ranljivosti, strahu pred zlivanjem v eno in strahu pred zapustitvijo, pri čemer je dodala, da konflikt v odnosu ne predstavlja konca, temveč le kliče po hipni vnovični uglasitvi in krpanju vezi. »Potrebno je zaupati v odnos. Če ne vzpostavimo samo-regulacije, ni možna smiselna komunikacija,« je še poudarila.

Ob zaključku predavanja, ki mu je sledila živahna diskusija, se je psihiatrinja navezala na psihiatra in filozofa Karla Jaspersa, ki je dejal: »Ko zares razumemo pomen nečesa, naletimo na samega sebe znotraj drugega.«

A. K.