Tri dni virtualnega druženja ob mednarodnem projektu »Zgradimo bivališče prihodnosti«
Objavljeno:
Petek, 05.11.2021 Rubrika:
PANORAMA Bralci pišejo

Žan Kralj je predstavil svojo raziskavo.
Na
Šolskem centru Krško-Sevnica od oktobra 2019 do septembra 2022 izvajamo
mednarodni Erasmus + projekt z delovnim imenom "Zgradimo bivališče prihodnosti". V projektu sodeluje preko 30 učiteljev in 150 dijakov, starih med 15 in 19 let, iz šestih splošnih in strokovnih šol Francije, Portugalske, Italije, Slovenije, Estonije in Avstrije.
V okviru projekta smo od 12. do 14. oktobra na ŠC Krško-Sevnica gostili
virtualno srečanje šest partnerskih držav. V intenzivnih popoldanskih aktivnostih smo povezali različne učne vsebine iz programov, ki jih poučujejo na različnih lokacijah centra. V programu mizar so na Srednji šoli Sevnica pod vodstvom mentorja
Boštjana Čepina do srečanja izdelali leseni prevozni čebelnjak. Trenutno je ta na razstavi v Lutrovski kleti gradu Sevnica v okviru prireditve »Čar lesa« - do 2. novembra 2021.

Del krških gimnazijcev pri delu
Potem ga bodo namestili v bližino sevniške srednje šole, ob reko Savo. Vanj pa bodo s pomočjo dijakov elektro, računalniške in strojne smeri SPSŠ Krško in Gimnazije Krško pod vodstvom prof.
Svetlane Novak namestili merilne instrumente, s katerimi bodo on-line spremljali stanje čebel in čebelnjaka. Čebelnjak bo imel svoj vir energije iz fotovoltaičnih panelov. V njem je urejen tudi apiterapevtski prostor. Vanj bodo spomladi naselili čebele, ob njem pa nasadili medonosne rastline. S tem se bodo približali ciljem projekta, ki si prizadeva med mladimi razvijati zavest o trajnostnem razvoju in skrbi za ekologijo, ki temelji tudi na zmanjšanju ogljičnega odtisa človekovih gospodarskih dejavnosti.

Znanje in mnenja smo preverjali s Kahootom in Mentimetrom
Prvi dan srečanja se je začel z uvodnimi besedami županov
Mirana Stanka in Srečka Ocvirka ter direktorja ŠC Krško-Sevnica
Jožeta Pavloviča. Tujim gostom so predstavili mesti gostiteljici, Sevnico in Krško, ter Slovenijo kot gostujočo deželo. Ogledali so si intervju z dr.
Petrom Kozmusom, podpredsednikom mednarodne čebelarske organizacije Apimondia, sicer zaposlenim na Čebelarski zvezi Slovenije. Spregovoril je o pomenu čebel in njihovi ogroženosti, vsem državam partnericam pa je bila pred tem poslana knjiga No Bees, No Life, katere soavtor je. V nadaljevanju so dijaki vseh držav predstavili raziskovalne naloge o čebelarstvu v njihovem mestu ali državi. Svoje znanje so preverili v kvizu.

Posneli smo intervju s podpredsednikom Apimondie.
Drugi dan srečanja je bil namenjen lesarstvu. Začel se je s pozdravom ravnatelja Srednje šole Sevnica,
Matjažem Prestorjem, in predstavitvijo šole. Poudarjena je bila bogata tradicija rabe lesa v Sloveniji, od lesnih materialov so bile poudarjene križno lepljene plošče kot gradniki čebelnjaka in hiš prihodnosti. Tujim gostom so predstavili intervjuja z
Igorjem Melavcem, direktorjem Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS Slovenije, ter z dr.
Milanom Šernekom, predavateljem na Oddelku za lesarstvo na Biotehniški fakulteti. Ogledali so si film o gradnji šolskega čebelnjaka ter naredili praktično analizo počutja v lesenem objektu. Skozi predstavitve so spoznali prednosti lesenih gradenj, tudi z okoljskega stališča.
Tretji dan srečanja je bil namenjen opremi bivališča oz. našega »pametnega« čebelnjaka s senzorji in merilnimi instrumenti. Gostom je asistent
Klemen Sredenšek predstavil Fakulteto za Energetiko UM iz Krškega in rešitve za oskrbo z električno energijo. Predstavljen je bil Arduino komplet za »pametne« hiše, nato pa so naši dijaki četrtega letnika računalništva vodili goste pri delavnicah z „micro:bit“ napravami. S tem so simulirali delovanje merilnikov, ki bodo nameščeni v čebelnjaku: števec čebel, kontrola količine medu, zunanje meritve vremena, notranje meritve temperature, vlage, zvoka čebel – pokazatelj zdravja panjev). Delo se je zaključilo s kvizom, pridobivanjem mnenj in uradnim slovesom.
Naslednje Erasmus srečanje v tem projektu bo februarja v Italiji, v Catanii, kjer bodo dijaki in učitelji pripravljali e-knjigo z vsebinami projekta.
Za projekt: Svetlana Novak, Boštjan Čepin in Veronika Gradišek