​Veliko odkritje kostanjeviških jamarjev – našli podzemni vodni sistem, povezan s Krko

Članom Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki je po več kot šestdesetih letih iskanja in štirih letih intenzivnega raziskovanja uspelo doseči (zaenkrat še domnevni) podzemni tok potoka Studene v Breznu Gorjanc. Poudarjajo, da gre za eno najpomembnejših jamarskih odkritij na Dolenjskem v zadnjih desetletjih.

'Predzgodovino' tega dosežka je na novinarski konferenci v Jamarskem domu Martina Bolteza pri vhodu v Kostanjeviško jamo predstavil nekdanji dolgoletni predsednik kluba, zdaj pa njegov tajnik Brane Čuk. Vhod v jamo je leta 1937 odprlo neurje, poimenovali so jo Jama nad izvirom Studene. V začetku 50. let prejšnjega stoletja so se pojavile želje po ureditvi jame za turistične oglede, a so načrti zastali. Začetki resnega jamarstva sega v leto 1962, ko so tam taborili novomeški taborniki in še istega leta ustanovili Jamarski klub Vinko Paderšič, dve leti kasneje je v Kostanjevici na Krki nastala popolnoma samostojna sekcija kluba, ki se je leta 1969 spremenila v samostojen Klub jamarjev Kostanjevica na Krki. Njegovi člani so nadaljevali z raziskovanjem jame, odkrivali nove prostore in galerije, ustavili pa so se pri velikem, 130 metrov dolgem sifonu oz. potopljeni dvorani, kjer je voda globoka 32 metrov, kar kopenskim jamarjem onemogoča prehod oz. so preko njega lahko prišli le jamski potapljači. »Mi, Novomeščani in še kdo smo iskali nadaljevanje jame ali obvod mimo teh voda, kar nam zaenkrat ni uspelo,« je povedal Čuk, »zato smo se odločili, da vse moči usmerimo v Gorjance in poskušamo z vrha priti v sistem Kostanjeviške jame. Tako so se našli manjši in večji dihalniki (odprtine ali vhodi v jamo, skozi katero pozimi pogosto izhaja toplejši zrak iz notranjosti jame, op. a.), pred štirimi leti, 24. januarja 2022, pa je jamar Matjaž Čuk na svoj rojstni dan našel močan dihalnik, kar se je izkazalo za vhod v brezno (vertikalna jama), ki so ga poimenovali Gorjanc. Sledilo je več akcij, s katerimi so še istega leta prišli do globine 305 metrov, zaradi globine, ožin in ovir pa so na vrhu postavili bivalni kontejner, ki jim olajša logistiko in dežurstvo na površju. 

Preboj v dveh januarskih akcijah 

Pred kratkim, 17. in 24. januarja, je končno prišlo do tako želenega preboja, s katerim so odkrili obsežen večetažni sistem, številne dvorane z lepim kapniškim okrasjem in rovi ter veliko odprtih nadaljevanj, ki obetajo nadaljnja velika odkritja. Kot sta povedala udeleženca teh akcij Adam Likar in že omenjeni Matjaž Čuk, jim je 17. januarja ob pomoči kolegov iz nekaterih drugih jamarskih klubov uspel preboj v t. i. galerijo pod devetimi gorami, teden dni kasneje pa so raziskovali še nove dele jame in prišli do podzemnega vodnega sistema, ki je po vsej verjetnosti povezan s Kostanjeviško jamo. »Gorjanc je prvo brezno na Gorjancih, ki je doseglo neko resno vodo oz. potok, nismo pa še povsem prepričani, ali je to Studena, kar bomo morali še potrditi z nadaljnjimi raziskavami,« je povedal Likar. »Obstaja teoretična možnost, da bi bil to potok Sušica, ki izvira na hrvaški strani meje pri Vrtači, ampak verjamem, da bomo, ko bomo enkrat izmerili globino, dokazali, da to ni možno, drugega potoka pa tu v bližini ni,« je dodal Čuk. Sicer pa jih od dna brezna do znane dvorane v Kostanjeviški jami loči še nekaj kilometrov zračne razdalje, kar zanje pomeni še vsaj petkrat toliko podzemnih rovov.

»Ko smo ugotovili, kaj smo našli, smo potrebovali kar nekaj časa, da smo sploh dojeli pomen trenutka. To so bile sanje več generacij jamarjev,« pravijo člani raziskovalne ekipe. 

Pomen odkritja za pitno vodo

»Vemo, da smo na pravi poti in da raziskujemo v pravo smer, kajti vsak jamar si želi, da bi našel nekaj, česar še nihče ni videl,« je pomen odkritja pojasnil starosta kostanjeviških jamarjev s kar 53 leti izkušenj na tem področju Brane Čuk ter izpostavil tudi pomen meddruštvenega sodelovanja pri takšnih raziskovalnih projektih. Odkritje potrjuje dolgo domnevano hidrološko povezavo med Gorjanci in dolino Krke ter odpira nova vprašanja o podzemnem svetu tega območja. »Voda, ki smo jo zdaj našli, je – v to sem prepričan – neprimerno bolj kvalitetna kot voda tukaj (iz zajetja pri Kostanjeviški jami, op. a.). Nad izvirom Studene je približno pet komunalno neurejenih vasi, so številni vinogradi in polja, ki jih ljudje škropijo in gnojijo ... Nad našim odkritjem ni nobene vasi in vinogradov. Mogoče bo kdaj to odkritje pomembno tudi za našo pitno vodo,« je še zaključil Čuk. 

Odkritje je zbudilo veliko zanimanje tudi v javnosti; objava kluba na družbenih omrežjih je v prvih 24 urah zabeležila več kot 30.000 ogledov.

P. P., fotografije jamarskih akcij: arhiv Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki