100-letnica Marija z Brezja pri Raki

V ponedeljek je bil čudovit dan za praznovanje. Zvončki so se že prebudili v vsej svoji pomladnosti in tudi sončni žarki so pokukali z vsem žarom meteorološkega letnega časa. Prevozila sem lepo število kilometrov in se na rob krške občine povabila na klepet. Pravzaprav so me povabili tako domači, kakor krajevni in tudi občinski predstavniki, ki so želeli skupaj s slavljenko obeležiti častitljivih deset desetletij od njenega rojstva. Tako se je moja pot v današnje dopoldne ustavila pri Mariji Dovjak na Brezju pri Raki.

Njen rojstni datum tako sega v 1. marec leta 1910, ko je zagledala luč sveta na Brezovem pri Studencu. Družinski prirastek Žibertovih je povečala kot osmi otrok, skupaj pa je družina kasneje štela končnih 13 članov vključno z mamo in očetom. Že zelo zgodaj, pri devetih letih, je izgubila mamo, 14 let pa je skrbela tudi za bolnega očeta. Svojo ljubezen je za tiste čase precej pozno, to je pri 30. letih, našla v Brezju pri Raki in se na pragu 2. svetovne vojne poročila.

Z možem Alojzom Dovjakom sta dobila prvega otroka, ki sta ga poimenovala prav tako Alojz, doma, potem pa je bila družina izseljena v Nemčijo, kjer se je rodila hči Mici. Po končani vojni jih je ob vrnitvi na domačijo pričakal pretresljiv prizor, saj hiša ni imela niti oken niti pohištva, tako so si morali najprej urediti prostor za bivanje. Kasneje so se rodili še štirje otroci Ivan, Pepca, Štefka in Anica.

Po 24. letih zakona in šestih otrocih je leta 1964 postala vdova. Bila je brez dohodka in poskrbeti je morala za lačna usta. Najstarejši sin Alojz je pustil službo v železarni na Jesenicah na Gorenjskem in prišel domov na pomoč ter po njenih besedah postal glava družine. Ostali pa so delali po najboljših močeh za dobro družine.

Družina se je do sedaj že močno povečala, saj ima Marija že sedem vnukov ter tudi že osem pravnukov, najmlajša pravnukinja je stara eno leto. Polnočlanska družina ji krajša dneve, saj se vsi radi vračajo v domače okolje in prosti čas preživljajo z mamo.

Vsako leto jo ob rojstnem dnevu obišče tudi predsednik KS Raka Silvo Krošelj, tako je bilo tudi danes. Skupaj z njim pa je prišel slavljenki čestitat še krški podžupan Cvetko Sršen.

Obkrožena tudi z otroci je slavljenka povedala marsikatero zanimivost iz svoje preteklosti. Tako je dejala, da se prve svetovne vojne sicer spominja, vendar je bila še premlada, da bi se jo dotaknila, je pa v njej zgubila brata. Druga svetovna vojna pa je imela večje posledice, saj so morali oditi od doma, imela je majhnega otroka, drugega je rodila v Nemčiji, vendar so tam kar lepo živeli, saj jih je vzel k sebi domačin, pri katerem je pomagal mož. Z žalostjo pa po presledkih pove, kako izropan je bil njihov dom ob vrnitvi. Ko so morali od doma, so zapustili polno podstrešje fižola, ki pa jih po koncu vojne ni počakal. Z nasmeškom se pošali, da so tisti, ki so si ga privoščili, za seboj še pometli.

Ob spominih se ustavi še pri smrti svojega moža ter doda, kako so otroci drug drugemu pomagali, da so preživeli. Ob tem pa svoje zgodbe stkejo tudi otroci, ki z materjo podoživljajo preteklost. Alojz gre vsak dan po časopis in kakšno drobnarijo na Rako. Mama Marija pa je še pri svojih 99. letih poskrbela, da ga je čakal prigrizek, ko se je vrnil. Skupaj sta pomalicala, nato pa je prebrala časopisne novice, saj je bila rada z vsem, kar se je dogajalo, na tekočem.

Danes pa pripomni, da ji v glavi že preveč šumi, zato ničesar več ne obljublja, pogreša pa čase, ko je še lahko kuhala. Prisotne hčerke zaupajo, da ima mama še vedno rada sadje in štrudelj, ki ji ga pripravijo za malico, da pa je vedno tudi posegala po koprivah ter si iz njih kuhala zdravilne pripravke ter prikimajo, da je mogoče to tudi recept za dolgo življenje. Slavljenka Marija, ki bo godovala še v tem mesecu na dan Gospodovega oznanjena Devici Mariji, to je 25. marca, pa počasi prikimala in se le pomenljivo nasmehne. Ob slovesu pa ubrano zrecitira tudi eno izmed pesmi, ki ji je sedla v spomin še v otroštvu.

M. K.