25. Praznik kozjanskega jabolka z obiskom počastila tudi predsednica države

V Podsredi so se ta vikend s sejemskim delom Praznika kozjanskega jabolka že 25. poklonili jabolku, ki prihaja iz visokodebelnih travniških sadovnjakov. Na sobotni otvoritvi je bila prisotna tudi predsednica države dr. Nataša Pirc Musar, ki je organizatorju, javnemu zavodu Kozjanski park (KP) podelila posebno nagrado Natura 2000 in nato še naziv Carjevič leta sadjarju Francu Vrenku.

Pred številnimi obiskovalci na podsredškem trgu je direktorica KP mag. Valerija Slemenšek poudarila, da je dogodek več kot le običajni praznik, »je praznovanje četrt stoletja trdega dela, predanosti in skupne ljubezni do narave«. Pred 25 leti, ko so prvič organizirali Praznik kozjanskega jabolka, so le sanjali o tem, da bi sčasoma ta dogodek prerasel v enega največjih okoljskih dogodkov v Sloveniji. »Iz skromnih začetkov je danes ta prireditev postala pravi simbol ohranjanja narave, lokalne tradicije in trajnostnega razvoja, ki nas vse združuje v skupnem prizadevanju za ohranitev našega edinstvenega okolja. Kozjansko jabolko je več kot sadež, je simbol truda, predanosti in spoštovanja narave. Visokodebelni travniški sadovnjaki so eden najpomembnejših habitatov v zavarovanem območju. Tukaj živijo redke in ogrožene vrste ptic, zaradi katerih je to območje tudi vključeno v območje Nature 2000. In prav ohranjanje teh naravnih zakladov je tisto, kar našemu prazniku daje tako poseben pomen,« je izpostavila ter dodala, da kozjansko jabolko v tem smislu postaja simbol njihovega prizadevanja za trajnostni razvoj, ki spoštuje preteklost, obenem pa gleda tudi v prihodnost.

V zadnjih letih že kar nekaj nagrad za KP

Slemenšek je še omenila, da je KP v letu 2021 prejel Unescovo nagrado Meline Mercouri, ki se podeljuje za izjemne dosežke na področju ohranjanja kulturne krajine. KP je tako prvi v Sloveniji in tretji v Evropi, ki je prejel to nagrado. V letu 2022 so osvojili prvo mesto v kategoriji Varstva vrst in habitatnih tipov na območjih Nature 2000. Lani so uspeli na razpisu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter pridobili sredstva za dokončno ureditev lesenega objekta, ki stoji v sadovnjaku KP na Gradišču in kjer nastaja center za visokodebelne travniške sadovnjake, gradbena dela so v zaključni fazi, čaka jih samo še vsebina objekta in računajo, da bo naslednje leto tak čas že na ogled za obiskovalce. V tem letu pa so prejeli nagrado Rada Smerduja, ki se je podelila prvič in je najvišja državna nagrada za izjemne dosežke na področju ohranjanja narave. Ob koncu nagovora se je zahvalila svojim sodelavcem, društvom in posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli pri izvedbi prireditve, pa tudi lokalnim skupnostim, predvsem matični Občini Kozje na čelu z županjo Milenco Krajnc, ter vsem ’Srejankam in Srejanom’, da lahko v idilični Podsredi tako odlično sobivajo drug z drugim.

V nadaljevanju je spregovorila tudi županja Krajnc, ki je pred 25 leti sodelovala pri organizaciji prve »jabke«, kot Prazniku kozjanskega jabolka pravijo domačini. Poudarila je, da je praznik skozi desetletja prerasel v praznik ohranjanja narave, izjemnih pridelkov, vsega, kar ponuja ta prostor, »predvsem pa gre tukaj za gensko banko tradicionalnih sort jabolk, drevesnico sadnih vrst, iz katere vsako leto novorojenci z območja občine Kozje prejmejo sadno drevo, izjemno etnološko prireditev, kulturno povezovanje in sodelovanje. Gre za dogodek, ki vsako leto pritegne množico ljudi, strokovne pa tudi politične javnosti.«

Pirc Musar: Praznik kozjanskega jabolka je eden najprepoznavnejših slovenskih sejmov

Predsednica RS Pirc Musar je v svojem nagovoru povedala, da je Praznik kozjanskega jabolka eden najprepoznavnejših slovenskih sejmov, ki vsako leto privabi številne ljubitelje jabolka in drugih domačih dobrot. »Vsi vi, ki tukaj bivate in ustvarjate, ste izjemni skrbniki te edinstvene kulturne krajine ter s številnimi aktivnostmi in povezovanjem na vseh področjih pomembno prispevate predvsem k njenemu ohranjanju,« je poudarila ter pohvalila tudi delo z mladimi, na podlagi katerega slednjim približujejo naravo in tako prispevajo k pozitivnemu odnosu do nje. Predsednica je sklenila: »Celotna prireditev, vsebinsko vpeta v sodobna prizadevanja za trajnostni, krožni in sonaravni razvoj, pomembno vplivajo na prepoznavnost Podsrede, občine Kozje ter Kozjanskega in Obsotelja. Jabolko je tu, na Kozjanskem že zdavnaj postalo več kot sadež. Zato resnično hvala vsem, ki narekujete razvoj in ohranjanje tega zavarovanega območja. Vašo zgodbo so spisali delavnost, znanje, strokovnost, pogum, vztrajnost, za kar vam iskreno čestitam.«

KP že drugič prejel slovensko nagrado Natura 2000, naziv Carjevič leta Francu Vrenku

Pirc Musar je ob tej priložnosti Kozjanskemu parku predala slovensko nagrado Natura 2000 v kategoriji komunikacijske akcije za območje Nature 2000 za prireditev Praznik kozjanskega jabolka, ki je tako pristal med devetimi zmagovalci te nagrade. To je že druga slovenska nagrada za KP (prva je bila podeljena leta 2022 za ohranjanje visokodebelnih sadovnjakov). Prevzeli sta jo direktorica Slemenšek in županja Krajnc. Predsednica je podelila tudi naziv Carjevič leta, ki ga prejme najskrbnejši lastnik travniškega sadovnjaka. Leta 2024 so ocenjevali 14 lastnikov travniških sadovnjakov na območju Kozjanskega regijskega parka. Največje število točk je zbral sadjar Franc Vrenko iz Vrenske Gorce, ki si je tako prislužil 16. naziv Carjevič leta 2024. Na koncu so podelili tudi kolektivno blagovno znamko Sožitje-Kozjanski park, ki sta jo letos prejela kovač Bojan Kunej iz Bistrice ob Sotli in Društvo steklarjev Slovenije (prevzel predsednik Jože Tomažič).

Postavljenih kar 160 stojnic

Sledilo je še tradicionalno ustoličenje carjeviča leta na vrtu upravne stavbe KP. Obenem je bilo že v polnem teku pestro sejemsko, kulturno in družabno dogajanje. Vsem so zaželeli veliko dobrih kupčij, saj se je na letošnjem prazniku na kar približno 160 stojnicah predstavljalo kar 187 ekoloških kmetij, sadjarjev, domačih in umetnostnih obrtnikov, organizacij in posameznikov z različnimi okolju prijaznimi razvojnimi rešitvami, društva, osnovne šole in vrtci ter partnerske institucije.

Na sobotni otvoritvi je bil prisoten tudi Samuel T. Partey, predstavnik Unesco pisarne iz Benetk, ki uspešno podpira delovanje biosfernih območij v Sloveniji, sodelovanje z biosfernim območjem Kozjansko in Obsotelje pa se je posebej okrepilo v letu 2022, ko so se vključili v njihov mednarodni projekt Promocija trajnostnega razvoja skozi Unescove programe in območja. Nastopila sta MePZ Bistrica ob Sotli in MePZ Vinea, ki sta uvodoma odpela slovensko himno, slednji pa nato še himno Kozjansko jabolko. Povezovalec programa dvodnevnega sejemskega dogajanja je bil Tomaž Simetinger.

Naziv »Štrudlmojstr/ca« prvič prejeli dve ekipi

Letošnje tekmovanje v peki »štrudla« je prineslo izjemno presenečenje. Prvič v zgodovini tekmovanja sta kar dve ekipi osvojili enakovredno prvo mesto in prejeli naziv »Štrudlmojstr/ca«, saj sta spekli tako odlična »štrudla«, da je žirija v sestavi Dušan Andrej Kocman (častni občan občine Kozje, predsednik komisije), Jasmina Resnik (pekarna Resnik), Francka Javeršek (Društvo kmetic Ajda) in Tatjana Kotnik (Kozjanski park) ostala brez besed. Prvo mesto sta si razdelili ekipa »Štrudl pekarce«, za katero sta pekli dijakinji Zoja Nerat in Nina Valenko iz Srednje šole za prehrano in živilstvo iz Izobraževalnega centra Piramida iz Maribora, ter ekipa Slovensko društvo za celiakijo iz Celja, za katero sta pekli lanska »štrudlmojstrca« Ivica Milat in Simona Senica. Drugo mesto sta si pripekli Neja Šurbek in Nika Pirš iz Šolskega centra Šentjur, tretje pa Magda Resnik in Jože Tomažič iz Društva steklarjev Slovenije.

V tekmovanju za najdaljši jabolčni olup Magdalenc dobil naslednico

Izvedli so tudi tekmovanje v najdaljšem jabolčnem olupu. Med tekmovalci je bil tudi večkratni zmagovalec in lanski rekorder (733 cm) Martin Magdalenc, ki pa letos ni imel tako mirne roke, zato je naziv tokrat šel v roke nove zmagovalke Olge Simončič. Natančnost ji je prinesla zmago z olupom zavidljive dolžine – 6,0 metra. Drugo mesto si je prilupila Nataša Polanec s 4,62 metra dolgim olupom, tretji pa je bil Magdalenc z 2,5 m dolgim olupom.





R. R., foto: R. R. in Mojca Valenčak, Kozjanski park

#povezujemoposavje