70-letnica 'hrbtenice' Posavskega hribovja

Letošnji Posavski festival pohodništva se je pričel 13. aprila v zgodnjem dopoldnevu s pohodom po Zasavski planinski poti, ki letos obeležuje 70 let. V okviru praznovanja je potekalo 9. maja na Lovrencu srečanje varuhov narave, gorskih stražarjev in vseh, ki imajo radi naravo. Zaključna slovesnost je bila 16. maja na Kumu.

Začnimo na začetku Zasavske planinske poti, druge najstarejše planinske obhodnice v Sloveniji. Ob ustanovitvi 15. maja 1956 v planinski koči na Kalu je bila njena začetna točka v Kumrovcu, pri rojstni hiši Josipa Broza Tita, kar je bila bolj politična kot planinska odločitev. Danes se Zasavska planinska pot začne na Bizeljskem, od koder se povzpne na Bohor in nadaljuje na Lisco ter gre dalje na Veliko Kozje, od koder se spusti v stilu kitzbühelskih belih strmin (kot se radi pošalijo domačini) v Zidani Most. Od tu se dvigne na Kopitnik in Gore, spusti v Turje, gre prek Zgornje Rečice na Šmohor in nato na Kal, Mrzlico in Čemšeniško planino ter dalje v Izlake, na Zasavsko Sveto goro, Geoss, Slivno, Zgornjo Slivno in Miklavža, od koder se strmo spusti v Jevnico, nato se znova povzpne na Janče. Iz Janč vodi pot proti Litiji in skozi Podkum na Kum, ki je s 1220 metri najvišji vrh Posavskega hribovja.

Zasavsko planinsko pot, ki je dolga 200 kilometrov, na njej pa moramo premagati 9613 metrov vzponov in 8573 metrov spustov, je mogoče prehoditi v dvanajstih etapah, kjer za vsako potrebujemo 4 do 8 ur hoda. Ob poti, ki ni krožna, stoji 12 planinskih koč, nekaj gostiln in turističnih kmetij. V posebno knjižico poti, ki ima 19 kontrolnih točk, pohodnica oz. pohodnik odtisne žig in za prehojeno pot na koncu prejme značko, za deseti obhod pa spominsko plaketo.

PETDNEVNI POHOD Z BIZELJSKEGA NA KUM

13. aprila se je z Bizeljskega na Kum podalo na Zasavsko planinsko pot deset planink in planincev iz Posavja in Zasavja, ki so jo v celoti prehodili v petih dneh. Prvi dan pohoda so prispeli do koče na Bohorju, kjer so prenočili. Naslednji dan so nadaljevali pot do planinskega doma v Gorah vzhodno od Hrastnika, kjer je mogoče kljub delni poraščenosti območja uživati v lepem razgledu na okoliško hribovje. Po zaključku tretjega dne pohoda so prenočili na Čemšeniški planini, ki se nahaja ob robu večjega travnatega dela, s katerega se odpre lep pogled proti Zasavju, ob lepi vidljivosti pa razgled seže vse do Snežnika, Krima in Nanosa. Predzadnji dan je pohodnice in pohodnike gostil planinski dom na 792 metrov visokih Jančah, ki se nahajajo med reko Savo in dolino potoka Besnica v občini Litija. Zadnji dan je bil namenjen vzponu na Kum, od koder je sledila vrnitev v zasavsko dolino, v Hrastnik, kjer je bil zaključek petdnevnega pohoda.

Predsednik Planinskega društva Dol pri Hrastniku Vid Jerič, ki je bil vodja pohoda, je povedal, da je bil to lep izziv, za katerega je bila potrebna odlična fizična in psihična pripravljenost.

POHOD NA LOVRENC, POSAVSKI BOTANIČNI BISER

Del praznovanja letošnjega jubileja Zasavske planinske poti je bil tudi krajši pohod z Brega ob Savi na 722 metrov posavski botanični biser Lovrenc v organizaciji Odbora za varstvo narave pri Meddruštvenem odboru planinskih društev (MDO) Zasavje Posavje. Pohod je potekal 9. maja pod vodstvom vodje odbora Simone Koritnik Pavlin.

Udeleženke in udeleženci so med hojo spoznavali moč narave, predvsem pa gozda, o katerem je veliko povedal upokojeni revirni gozdar in predsednik MDO Zasavje Posavje Jože Prah. O Lovrencu in vseh njegovih botaničnih zanimivosti je na cilju poti spregovoril Dušan Klenovšek, biolog in dober poznavalec sveta okoli Lovrenca, ki je znan po zaščitenem rastišču encijana. V cerkvi sv. Lovrenca je navzoče nagovoril predsednik PD Lisca Sevnica Peter Požun, nastanek cerkve in nekaj legend v povezavi z njo je predstavil domačin Matej Imperl. Govorjeni besedi so se pridružili še ubrani pevski glasovi, dogodek so namreč obogatili še člani moške vokalne zasedbe Fantje z Razborja ter MePZ Opojna zlatica PD Lisca Sevnica.

ZAKLJUČEK PRAZNOVANJA 70-LETNICE NA KUMU

Praznovanje 70-letnice Zasavske planinske poti, ki povezuje Posavje in Zasavje, je potekalo na zasavskem Triglavu. Na predvečer praznovanja, 15. maja, se je v cerkvi sv. Neže na Kumu na samostojnem avtorskem koncertu predstavil slovenski skladatelj in saksofonist Lado Jakša. V cerkvi je bila na ogled razstava fotografij pod imenom Pot, ki povezuje s fotografskimi utrinki, nastalimi na omenjeni planinski poti od Bizeljskega do Kuma.

Na osrednjem dogodku, ki je potekal dan kasneje, je potekalo svečano odprtje prenovljenega planinskega doma z bogatim kulturnim programom in uglednimi govorniki, ki so se v svojih govorih spomnili tudi ljudi, ki so in še vedno omogočajo, da Zasavska planinska pot obstaja, da je markirana in vzdrževana ter da Krajinski park Kum spoštljivo varuje tukajšnjo naravo, da ostaja lepa, dostopna ljudem, hkrati pa divja in neokrnjena. Ob tej posebni priložnosti so odprli tudi razstavo fotografij članice PD Kum Trbovlje Majde Zupan, poimenovane Tam, kjer stopiš počasneje.

Pohodnice in pohodniki, ki so pot prehodili v enem kosu pod vodstvom že omenjenega Vida Jeriča, so prejeli priznanje. Priznanje je prejel tudi član PD Lisca Sevnica, planinski vodnik in naravovarstvenik Lojze Rupar, ki je celotno Zasavsko planinsko pot že trikrat prehodil sam. Z besedami 'hodila sva jaz in Lojz' je na slovesnosti privabil nasmehe na obraze. Priznanja so prejeli tudi članice in člani Inplaninc, ki so pot uspešno prehodili po delih.

Povezovalka prireditve Staša Lepej je izpostavila: »Ta pot ni le črta na zemljevidu, ampak je polna zgodb, spominov in tradicije. Ponuja dih jemajoče slikovite razglede, predvsem pa pobeg v tišino in spokojnost. Da je pot varna in planinski domovi na tej poti gostoljubni, je bilo vloženega veliko truda, prostovoljnih ur in neizmerne energije. Kum pa ni le prepoznavna veduta z oddajnikom, kočo in s cerkvijo na vrhu – je domovanje redkih cvetlic, mogočnih dreves in miru, ki ga v dolini težko najdemo.«

POT TISOČERIH RAZGLEDOV

»Zasavska planinska pot je zame pot tisočerih razgledov, kjer se ob jasnem vremenu odpre pogled do Triglava in Zagreba. Vesel sem, da sem začel hoditi po tej poti kot mladinec v letu 1974 in da zdaj v tem času lahko opazujem, gledam, hodim ter na njej vedno spoznavam neke novosti, drugačnosti. Ta pot ni zgolj športni izziv, temveč predstavlja hrbtenico Posavskega hribovja in živo vez med neokrnjeno naravo na vrhovih, kot sta Kum in Mrzlica, ter bogato industrijsko dediščino v dolinah. V slovenskem prostoru izstopa kot pot, ki namesto gneče ponuja mir in pristen stik z lokalnim okoljem, ki so ga izoblikovali rudarstvo, vinogradništvo, gozdarstvo, kmetijstvo in delavski ponos. Povezuje ljudi in kraje, ki so manj oblegani kot Alpe. Pohodniku omogoča, da doživi pravo, nespremenjeno dušo Zasavja in Posavja. Zasavska planinska pot zbližuje ljudi in naravo v enosti, ljubezni do soljudi in narave, zato je vredno, da jo prehodimo tudi mi,« je poudaril predsednik MDO Zasavje Posavje Jože Prah, ki je povezan z naravo in gozdom že od otroških let, saj je odraščal pod obronki Lisce, kjer še vedno živi s svojo družino. »Praznovanje našega ponosa, naše Zasavske planinske poti bomo zaključili v mesecu oktobru v planinskem muzeju v Mojstrani, kjer ste prav tako iskreno dobrodošli,« je še povabil.

Smilja Radi

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzorni, ki je izšel 28. maja 2026.

#povezujemoposavje