90 let od smrti Franca Lipeja, ki je odprl ikonično brežiško trgovino

Na praznik Svetih treh kraljev, 6. januarja, mineva 90 let od smrti Franca Lipeja, ki je deset let pred tem ob vhodu v staro mestno jedro Brežic (takrat na naslovu Brežice 82, danes Trg izgnancev 1), odprl po njem imenovano veletrgovino v Brežicah. Stavba je skozi desetletja služila v trgovske namene (kasneje kot Trgovina Moda) in hkrati kot dom družine Lipej oziroma Berglez. Po daljšem obdobju zapuščenosti jo nov lastnik s temeljito prenovo preobraža v sedež Fakultete za turizem in ji vrača mesto med brežiškimi znamenitostmi.

Trgovec Franc Lipej (1879–1936), po rodu iz Bizeljskega, se je leta 1902 preselil v Brežice na povabilo slovensko zavednih domačinov. »Do njegovega prihoda v 'mestu na brežcu' ni bilo trgovine v slovenski lasti, kar je močno oviralo uresničenje narodnoobrambnega gesla 'Svoji k svojim!'. Prvo 'narodno' trgovino je skupaj z družabnikom Jožefom Uršičem odprl v prostorih slovenskega Narodnega doma. Tako je zavzel vidno mesto v narodnem boju med Slovenci na eni ter Nemci in nemškutarji na drugi strani, ki se je v najjužnejšem mestu Štajerske odvijal do razpada Avstro-Ogrske,« pojasnjuje raziskovalec brežiške preteklosti, zgodovinar dr. Dejan Pacek, sicer bibliotekar v Knjižnici Brežice.
 
Podjeten trgovec …
 
Iz  ohranjenega reklamnega letaka izvemo, da sta Lipej in Uršič »prodajala vse po najnižjih cenah in le zanesljivo dobro blago«. Premogla sta »veliko zalogo raznovrstnega manufakturnega, špecerijskega in železnega blaga, porcelana, stekla, usnja itd.,« kupce sta dodatno vabila s ponudbo »tuzemskega in angleškega sukna, cajgov za moške in ženske obleke, volnenega in platnenega blaga in vse drugo po najnižjih cenah«. Leta 1926 je Lipej na lokaciji med današnjo Černelčevo in Levstikovo odprl samostojno trgovino z mešanim blagom. V zborniku Gospa, če ni dobro, ni treba nič plačat (urednik Jože Škofljanec) najdemo podatek, da je Lipej leta 1931 rezal kruh 11 zaposlenim. Kot pojasnjuje Pacek, se je večina trgovskih pomočnikov in vajencev pri Lipeju prehranjevala in stanovala, njihovo življenje pa je bilo zaznamovano s trdim delom. Čeprav je bil Lipej mogoče zahteven delodajalec, je znal pridnost tudi nagraditi, poudarja Pacek, saj je zaposleni ob božiču obdaril z obleko in obutvijo, pogosto tudi z blagom za šivanje.
 
… pa tudi vsestransko javno aktiven
 
Poleg tega, da je bil Lipej »ugledni in podjetni veletrgovec«, kot je zapisal časopis Slovenec, se je udejstvoval na različnih področjih javnega življenja. »Prištet je k ustanovnim članom Katoliškega izobraževalnega društva, ki je zaživelo leta 1909. Pet let prej se je s še štirimi Brežičani odpravil na slavnost kronanja srbskega kralja Petra I. Karađorđevića v Beograd, kjer ga je za jugoslovansko idejo v polurnem pomenku navduševal prestolonaslednik Aleksander. Kot dober poznavalec gospodarskih razmer je v času Avstro-Ogrske deloval v vodstvu brežiške Posojilnice, ki je imela nalogo gospodarsko osamosvojiti slovenskega trgovca in obrtnika od pronemške Mestne hranilnice. Od leta 1929 je bil načelnik novoustanovljene Ljudske posojilnice v Brežicah. Dejaven je bil tudi v trgovskih stanovskih organizacijah, med drugim je bil leta 1926 izvoljen za namestnika v trgovinskem odseku Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani,« našteva Pacek. Preizkusil se je tudi na političnem parketu kot viden član Slovenske ljudske stranke. »Leta 1921 ga najdemo v vlogi načelnika okrajnega zastopa v Brežicah, leta 1929 kot predsednika tamkajšnje okrajne blagajne. Istega leta mu je bilo dodeljeno jugoslovansko državno odlikovanje reda sv. Save V. razreda. V turbulentnih političnih razmerah po uvedbi kraljeve diktature je leta 1930 sprejel imenovanje za banskega svetnika za brežiški okraj in kmalu zatem odlikovanje z redom Jugoslovanske krone V. razreda.«
 
Med vojno v rokah Kočevarjev, po vojni nacionalizirana
 
Svojo vzorno urejeno in bogato založeno veletrgovino je Lipej (leta 1907 se je poročil z Amalijo Lipold iz Žalca, ki je umrla leta 1933) vodil do svoje smrti leta 1936. Nato jo je prevzela njegova edinka, 26-letna Zlata (poročena z zdravnikom, kasnejšim primarijem in direktorjem brežiške bolnišnice, dr. Vladimirjem Berglezom), ki je obdržala uveljavljeno ime podjetja ter trgovino na debelo in drobno, ponudbo je dopolnila še bencinska črpalka. Med 2. svetovno vojno, ko je v Brežicah zavladal nemški okupator in sprožil izgon velike večine slovenskega prebivalstva Posavja in Obsotelja, na njihove domove pa preselil nemško govoreče Kočevarje ter manjše število Južnih Tirolcev in Besarabcev, je Trgovino Lipej prevzel Kočevar Josef Röthel. Družina Berglez, ki je prebivala v stanovanju nad prostori trgovine, se je izgonu izognila s pobegom, ki se je končal v Slavoniji, kjer se je dr. Berglez kot kirurg pridružil partizanskemu odporniškemu gibanju. Junija 1945 so se Berglezovi vrnili v Brežice in vselili v svoje staro stanovanje, a jim je nova oblast, kot pojasnjuje Lipejeva vnukinja Marjeta Berglez (r. 1938), zaplenila velik del notranje opreme stanovanja, leta 1948 pa nacionalizirala dedovo trgovino in jo preimenovala v Trgovino Moda, ki je kasneje postala del mreže Emone Posavje in zatem Mercatorja. »Kljub novemu imenu trgovine so njene stranke še v začetku tretjega tisočletja govorile,« ugotavlja Pacek, »da so nakup opravile 'na Lipejevem'«.
 
S prenovo se zgodba stavbe nadaljuje
 
Na podlagi zakona o denacionalizaciji so Berglezovi leta 1993 ponovno postali lastniki celotne trgovske hiše. Neposredno pred stavbo na Trgu izgnancev so 28. oktobra 2001 slovesno odkrili edinstven spomenik v obliki vodnjaka, posvečen spominu na trpljenje izgnancev iz obsavsko-obsoteljskega pasu v letih 1941–1945. Leta 2014 je trgovina Moda (nazadnje je krajši čas nosila ime Modiana) v Brežicah zaprla svoja vrata. Lastniki stavbe so kmalu po zaprtju sprejeli odločitev o njeni prodaji. Skupaj s pripadajočim zemljiščem jo je kupil podjetnik Luka Volovec iz Brežic, ki je pristopil k celoviti prenovi v skladu z dogovorom s Fakulteto za turizem o dolgoročnem najemu prostorov z možnostjo nakupa stavbe. Oktobra 2025 se je vanjo delno preselila Fakulteta za turizem, kjer se prvič od ustanovitve fakultete študij odvija na eni lokaciji. »Zgodba stavbe, ki jo je pred stotimi leti za lastno trgovino in dom zgradil Franc Lipej, se tako na srečo nadaljuje. S svojo edinstveno zgodovino, pomenljivo simboliko in novim poslanstvom bo bogatila podobo Brežic in življenje v njih tudi v 21. stoletju,« je prepričan Pacek.
 
Več o Francu Lipeju in obravnavani stavbi  izveste v osmih nedavnih objavah Knjižnice Brežice v Albumu Slovenije (https://www.kamra.si/album-slovenije/).

P. P.