Ajdovska jama je praznovala

V sklopu prireditev v počastitev praznika KS Senuše smo v Zavodu Svibna 22. junija 2012 organizirali dogodek z namenom obeležja 20. letnice razglasitve Ajdovske jame za kulturni in zgodovinski spomenik. Gre za pomembno arheološko najdišče iz mlajše kamene dobe (neolitika), po  katerega najdbah sodeč je šlo za obreden prostor. Pomembnost tega najdišča je pred več desetletji prepoznala tudi Občina Krško, ki je skupaj z različnimi organizacijami sofinancirala arheološka raziskovanja, kasneje pa tudi soinvestirala v jamsko infrastrukturo za potrebe obiskovalcev. Po kasnejših naravoslovnih raziskavah je bila Ajdovska jama in njeno širše območje prepoznano tudi kot naravna vrednota in pomembno ekološko, naravovarstveno in Natura 2000 območje, kar je s številnimi obiskovalci iz Slovenije in tujine prepoznal tudi Zavod Svibna in z namenom, da te potenciale zadržijo in prepoznajo tudi bližnji prebivalci , dal pobudo za obeležitev dogodka izpred 20 let. Ob tem pa je na parkirišču postavil tudi informativno tablo, ki obiskovalcem naznanja vrednote tega območja.

Prisotne krajane in udeležence iz drugih krajev Slovenije sta tako po kratkem zgodovinskem sprehodu aktivnosti v zvezi z Ajdovsko jamo, ki ga je pripravila Bernardka Zorko, pozdravila predsednik KS Senuše Damjan Mežič in v imenu župana Občine Krško tudi vodja Oddelka za družbene dejavnosti Andrej Sluga. Uvodoma je zbrane dodobra ogrela mag. Romana Ercegović,  raziskovalka obrednega gledališča, ki v sklopu doktorske disertacije naletela na izročilo neolitika - mlajše kamene dobe. S pomočjo prikazanih slik in predmetov je pripovedovala o časih izpred 7000 let in predstavila vrednote neolitske kulture, ki je takrat poseljevala Balkanski polotok vse do naših krajev.  Šlo je za miroljubno kulturo, saj v tem več tisočletij dolgem obdobju na tem območju ni bilo evidentiranih sledi vojn in nasilja. Posvečali so predvsem poljedelstvu in živeli v sožitju z naravo. Imeli so jo za božanstvo, ki so se ga največkrat predstavljali v obliki ženske, kar dokazujejo številne najdbe kipcev žensk s poudarjenimi rodili. Ustvarjalno energijo niso usmerjali v osvajanja novih ozemelj in kopičenja materialnega, temveč v duhovnost in umetnost, ki je tako v likovnem, glasbenem, pevskem, uprizoritvenem izrazu vnašala v  vsakdan zavedanje svetosti življenja. To je bilo obdobje, ko so imele ženske veliko večjo veljavo v družbi, praviloma je bila vodja skupnosti najstarejša ženska, čeprav hierarhije niso poznali, ampak le delitev dela… Po mnenju predavateljice so to miroljubno kulturo kasneje podjarmile in asimilirale bolj agresivne kulture s severovzhoda. Sledi pa ostajajo... poleg različnih arheoloških najdb,nam stik s tem časom omogoča bogato ljudsko izročilo – od ljudskih pesmi in plesov in tudi oblačil, ki jih je možno zasledili tudi v kostumih folklornih skupin.  

Predavanje mag. Romane Ercegović je s prikazom neolitskega tkanja na ploščice popestrila mojstrica obrti Zlatka Kalamar, zaključilo pa se je z živahno razpravo in željami po vrnitvi teh časov… Po okrepčilu pod jablanami ob hramu Zavoda Svibna pa so vsi prisotni peš ali s prevozom na konjsko vprego poromali do jase pred Ajdovske jame in s kresom, ki sta ga prižgala Damjan Mežič in Andrej Sluga, obeleželi tudi kresni čas, ki kot stara šega, povezana s priprošnjo Soncu in naravi,  prav tako izvira iz tisočletij nazaj… Ob tem pa ni manjkalo ljudskih pesmi in plesa, skakanja čez ogenj in dobre volje dolgo v noč, ki se je prevesila celo v jutro…Dogajanja se je skupno udeležilo preko 60 obiskovalcev iz različnih krajev KS Senuše in občine Krško (Senuše, Drenovec, Brezje pri Senušah, Brezovska Gora, Kobile, Nemška Gora, Nemška vas, Krško, Brestanica, Mrtvice, Novo mesto, Trebnje, Ljubljana, Svibno, Okroglice, Maribor, Ptuj).

Zavod Svibna