Anteja Ubović: Res je, na Švedskem živimo po ustaljenih tirnicah

Najbolj kontroverzen model soočanja s koronavirusom, sistem 'prekuževanja', naj bi imela Švedska. Kako to sprejemajo prebivalci? Kakšno je njihovo zdravstvo in kateri logiki sledijo njihovi epidemiologi? Iz slikovitega kraja Uppsala, od Stockholma oddaljenega približno sto kilometrov, se nam je oglasila Čatežanka Anteja Ubović. Življenje ljubeče petčlanske družine se v času 'korone' ni bistveno spremenilo, vseeno pa budno spremljajo potek dogodkov.

Mediji navajajo to in ono, zato so najprimernejši vir informacij naši sokrajani, ki so si v neki državi ustvarili življenje.

Kako je Antejo življenje sploh pripeljalo na Švedsko?
»Na Švedsko smo se odločili preseliti 14 dni pred predvidenim porodom drugega otroka. Družinski prijatelj nama je, ko sva se mudila pri njemu na obisku, svetoval, naj se preseliva oz. naj mož sprejme ponujeno delo pilota na Švedskem. Na poti domov iz Ljubljane sva se v trenutku odločila, da najino življenjsko pot nadaljujeva v tujini. Ker se nepremičnine tukaj, na Švedskem, kupujejo preko internetne dražbe, sva svojo bodočo hišo kupila, ne da bi si jo sploh uspela ogledati v živo,« nam pravo skandinavsko dogodivščino zaupa Anteja. Dom sta si uredila v ruralnem okolju, stran od mestnega vrveža, sredi nacionalnega parka. Obdajale so jih čudovite peščene plaže. »Lansko leto smo se odločili preseliti v večjo hišo, bližje moževemu delovnemu mestu, pa tudi zato, ker naša družina od lani šteje pet članov,« smeje zaupa Anteja.

Življenje na severu je drugačno

Da imajo na Švedskem bistveno drugačen odnos do politike in vodenja pa tudi drugačno zdravstvo, nam potrdi tudi Anteja. Kmalu po preselitvi na Švedsko se je tako družina seznanila z zdravstvenim sistemom.

Tam se za pregled naročaš po telefonu: »Obisk zdravnika stane okoli 15 evrov, odvisno od regije, vendar ko dosežeš mejo 120 evrov, dobiš na dom brezplačno kartico, ki je veljavna 12 mesecev. Večino svetovanj ob bolezni se opravi telefonsko, z višjo medicinsko sestro, ki sproti vpisuje simptome v tvoj medicinski dnevnik. Ta se hrani elektronsko, s tem pa imaš kot pacient vpogled vanj. Medicinska sestra da nasvet, kako ravnati ob simptomih, ki jih imaš, če pa presodi, da si potreben zdravniške obdelave, te napoti tja.« Večina ljudi, pravi Anteja, se je zato navadila potrpežljivo počakati in preboleti prehlade in druga sezonska virusna obolenja kar v domačem okolju. »Nama se je sprva zdel takšen način obdelave pacienta zelo čuden, celo malomaren, neodgovoren. Menila sva, da če ne bova z vročičnim otrokom šla nemudoma k zdravniku, se ne bo kmalu pozdravil.« Potem sta ugotovila, da ima ta sistem druge prednosti – da recimo nikoli ne čakaš v čakalnici, prepolni bolnih otrok: »Če že greš tukaj k zdravniku, si v čakalnici sam ali še z največ eno osebo, na vrsto pa prideš ob naročeni uri. Zadnja leta so popularne aplikacije Kry in Doktor, kjer te zdravnik pregleda preko videopogovora in se na podlagi tega odloči, kakšno zdravljenje je potrebno.«

Bolezen preboli doma

Zaradi takega sistema so navodila v času covid-19 pri njih sledeča: »Če imaš vnetje zgornjih dihal, kašljaš, si vročičen ali imaš kakšen drug simptom, ostani doma. Pred zdravstvenim domom stoji medicinska sestra, ki sprašuje po tvojem zdravstvenem stanju in ali imaš oz. si imel kakršen koli simptom bolezni.« Anteja meni, da ravno zaradi prebolevanja bolezni doma Švedska testira zelo malo ljudi: »In ko pogledaš število umrlih v primerjavi s številom potrjenih primerov, je številka kar visoka – umrljivost je 12-odstotna. Osebno menim, da je tako zato, ker se testirajo le tisti, ki so močno zboleli.« Na dan 24. april je tako 17.567 potrjenih primerov s covid-19, v intenzivni oskrbi jih je 1.256, medtem ko je umrlo 2.152 ljudi.

Politika, zdravstvo – kot uigran orkester

Švedski sistem zaupanja v vodje nasploh je trden. »Kot člani orkestra zaupajo svojemu dirigentu – on je tam, da vodi, dirigira tempo in ritem, člani pa mu sledijo in natančno upoštevajo navodila.« Tudi večina prijateljev ne dvomi v strokovnjake in politike v državi: »Menijo, da ti vedo, kaj počnejo, saj so konec koncev eksperti na svojih področjih. V prvi vrsti pa svoje delo opravljajo pošteno, predano in popolnoma odgovorno.« V tej luči je razumeti tudi sledenje vodilnemu epidemiologu Andersu Tegnellu, ki zagovarja sistem 'prekuževanja'. Tudi Anders Wallensten, bivši vodilni državni epidemiolog, pravi, da bodo vse države, ki so sprejemale rigorozne ukrepe v smislu zapiranja celotne skupnosti, na koncu pristale na enakih številkah okuženih v sorazmerju s številom prebivalstva: »Pravi še zelo slikovito, da je epidemija kot ogromen val, ki udari v obalo. Nekaj ljudi bo pristalo v vodi, večina pa jih bo še kar na kopnem. Ukrepe ostalih držav primerja z otroškimi vedri za igranje v pesku.«

Morda je ta način bojevanja proti epidemiji posledica prejšnjih praks, doda Anteja, »ko so v času svinjske gripe množično cepili več kot pet miljonov ljudi na Švedskem. Takrat se je vzpostavila državna institucija in ekipa za sprejemanje ukrepov ob nastopu morebitne epidemije. Zanimivo je, da se je pri okoli 400 otrocih in mladostnikih pojavila narkolepsija kot stranski učinek.«
 
Moralno je vsak odrasel odgovoren za zdravje skupnosti

Šole in vrtci ostajajo odprti, študij poteka na daljavo, priporoča se delo na daljavo. Ob najmanjšem prehladu se ne sme v trgovine, knjižnice, restavracije in ostale stavbe, kar je zapisano na vhodnih vratih. A družbo poganja enotna misel: »Svobode ljudi ne moreš omejiti z nobenimi zakoni in kot odrasli ljudje smo dolžni moralno odgovarjati za svoje odločitve najprej sami sebi in tudi okolici. Moramo biti solidarni in skrbeti, da se zaščiti najranljivejše skupine. Stroka in politiki zato ponavljajo, naj otroci nimajo stika s svojimi starimi starši in to pod nobenim pogojem.«

Anteja meni, da so politiki pri njih cenjeni tudi zato, ker priznajo svoje napake: »Stefan Löfven, demokrat, ki je na čelu države že od 2014, je deležen velike podpore svojega ljudstva. Osebno menim, da je velik politik, ravno zaradi tega, ker zna priznati tudi, kdaj nima prav. Tako je na primer izjavil, da kot država niso uspeli zaščititi najšibkejših, rizične skupine – starejšega prebivalstva. Covid-19 se je samo v Stockholmu razširil v štirinsedemdesetih od stotih domov za ostarele, kjer je zahteval velik davek. Polovica vseh umrlih na Švedskem so ravno starejši iz domov za ostarele. Najmlajša oseba, ki je potrebovala intezivno oskrbo, je stara 21 let. Strokovnjaki ocenjujejo, da je samo v Stockholmu tako okuženih okoli 500.000 ljudi. Vendar se tendenca na novo okuženih (na dan pogovora, 24. april 2020) upočasnjuje, krivulja je ravna že nekaj dni.«

Zaščitne rokavice in maske nosijo le zaposleni v zdravstvu. Ni starostnih omejitev, so pa nekatere trgovine, pravi Anteja, postavile pleksi stekla, prav tako talne oznake opozarjajo na varnostno razdaljo 1,5 metra.

A po nekaj mesecih teme in mraza je zdaj nastopil spet nov, poseben trenutek, ki ga bo zanimivo opazovati sploh v Stockholmu, ki je središče epidemije pri njih: »Pomladno sonce je za vse Švede nekaj posebnega, zato se vsi odpravijo ven. Vendar pa je ravno zaradi teh množic, ki jih je srečati na vsakem koraku, notranji minister Mikael Damberg ostro obsodil restavracije in ostale s terasami, ki se ne držijo razdalje dveh metrov med gosti. Napovedal je inšpekcijo, ki bo preverjala zapovedano razdaljo dveh metrov in po potrebi tudi zapirala restavracije.«

Gospodarska kriza se, kljub metodam, ki jih uporabljajo, pričakuje, pojasni Anteja, in vlada je že namenila veliko paketov pomoči na vseh področjih. »Trenutno je brezposelnost 11 %, število gre proti 600.000. Vseeno pa domnevam, da se bo v ekonomskem smislu švedski model na koncu izkazal kot boljši v primerjavi z ostalimi članicami Evropske unije.«

Maruša Mavsar, foto: osebni arhiv

Prispevek v nekoliko skrajšani verziji je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 29. aprila 2020.