Atletska in matematična prvakinja z Gimnazije Krško

Dea Fackovič Volčanjk, dijakinja Gimnazije Krško, je na letošnjem državnem tekmovanju iz logike Logična pošast  osvojila prvo mesto v kategoriji 3. letnikov  in tako nadaljevala niz svojih uspešnih uvrstitev na tekmovanjih iz znanja, kjer njen širok opus sega od že omenjene logike do matematike in fizike. Kaj ima drugače rada naravoslovka in tudi uspešna športnica pa v intervjuju z mentorjem, profesorjem matematike, Matejem Mlakarjem.

Prof: Veni vidi vici je latinski izrek, ki ponazarja rimsko zmago v treh potezah. Kot uspešna športnica v troskoku te trije dolgi koraki dobesedno vedno ločijo od potencialne zmage. Rada zmaguješ?
Dea: Čeprav se strinjam, da je najpomembneje sodelovati, so prav zmage tisti popolni zaključek določenega poglavja. Pa naj bo to v športu, tekmovanjih v znanju ali na katerem koli drugem področju v življenju. Tako torej tudi jaz rada zmagujem. No, kdo pa pravzaprav ne J?

Prof: Koliko znaša tvoj rekord v troskoku in koliko meniš, da boš še napredovala v naslednjih letih?
Dea: Moj rekord v troskoku trenutno znaša 12,26 m, kar je tudi klubski rekord. Težko je napovedati, kolikšen bo napredek v naslednjih letih. Lahko le povem, da bom trenirala in tekmovala, dokler mi bo to v veselje in zabavo ter nekakšen izziv, kot je to sedaj. Za napredek pa upam, da bo čim večji in rezultati čim boljši.
 
Prof.: Na tekmovanju Logična pošast si osvojila 98% vseh možnih točk. A to pomeni, da je tisto, kar je logično, zate tudi lahko rešljivo?
Dea: Že od nekdaj mi gredo logični problemi kar dobro od rok in mi predstavljajo nekakšen izziv. Od letošnjega tekmovanja Logična pošast nisem pričakovala takšnega zaključka, saj imam trenutno kar precej obveznosti in se nisem posebej pripravljala na to tekmovanje. Naloge pa so se mi pri reševanju zdele dokaj lahke, saj so bile logične. Lahko rešljivo je zame to, kar je logično meni, saj je pojem logično zelo relativen. Sicer pa menim, da je vse, kar obstaja, na nek način logično.
 
Prof.: Ti pomeni več uspeh na logičnem tekmovanju ali na športnem tekmovanju glede na to, da je športnih tekmovanj je v šolskih koledarjih bistveno več kot tekmovanj iz znanja matematike in logike?
Dea: Moje mnenje: uspehu ali zmagi se ne gleda v zobe J. Vsak uspeh je poseben na svoj način. Res, da je športnih tekmovanj mnogo več, a se mi to ne zdi razlog za povečevanje oz. pomanjševanje pomena katerega od uspehov. Na vsakem tekmovanju iz kateregakoli področja se poskušam maksimalno potruditi in uspeh, ki pride s tem, pa menim, da je potrebno kmalu potisniti na stran (seveda ne pozabiti), zato da se lahko posvetiš in pripraviš na naslednje tekmovanje. Kajti za uspeh je treba biti v sosledju z določenim tokom.
 
Prof.: Predvidevam, da mora vedno obstajata neka konkurenca, bodisi v razredu, bodisi na štadionu, ki od tebe zahteva vedno več in dviguje lastna pričakovanja. Kako to vpliva na tvojo motivacijo?
Dea: Konkurenca je prisotna povsod v življenju. Meni to vliva dodatno motivacijo za delo in me samo še bolj vzpodbuja, saj se želje povečajo in cilji so višji. No, mislim, da za našteto ni »kriva« le konkurenca, temveč je to tudi posledica moje zagnanosti in ambicioznosti. Pomembno je, da se konkurence nikoli ne ustrašim, temveč jo sprejmem in se še bolj potrudim. Največjo konkurenco vedno najdem v sebi in želim biti boljša, kot sem bila včeraj. To pa se mi zdi tudi v življenju najpomembnejše.
 
Prof: Imaš do matematike in logike kakšen poseben odnos glede na to, da opažam, da si ena tistih dijakinj, ki ima zmeraj domače naloge in si vedno pripravljena na uro?
Dea: Poleg fizike je matematika moj najljubši predmet, saj me ta področja že od nekdaj zanimajo in se mi pač zdijo logične. Zato z veseljem rešim kakšno nalogo, saj me ženeta radovednost in zanimanje. V težjih nalogah najdem tudi izziv. Podobno je s športom. Menim, da moramo svoj čas nameniti predvsem stvarem, ki nas zanimajo, saj življenje drugače nima smisla in le tako smo lahko uspešni in zadovoljni.
 
Prof: Težava pri poučevanju logike je, da se je ne obravnava kot samostojen predmet in je v učnih načrtih vsebinsko le vpeta v pouk drugih predmetov, predvsem matematike. Kako se potem sploh lahko pripraviš na tekmovanje?
Dea: Na tekmovanja se posebej ne pripravljam, saj mi to čas ob vsakodnevnih ostalih aktivnostih ne dopušča. Menim, da je lahko dobra priprava redno opravljanje domačih nalog, saj se skozi te razvija tudi logično mišljenje; srečaš se z različnimi problemi, ki jih je treba rešiti. Tudi spremljanje pouka pri različnih predmetih in sodelovanje v razrednih debatah lahko pripomore k pripravi, kajti tako se po mojem mnenju razvijajo različni načini mišljenja in širijo obzorja. Najpomembnejša pa se mi zdi radovednost in zanimanje za različne stvari, tako jaz npr. vsakodnevno spremljam novice iz sveta.
 
Prof.: Kateri tip logične naloge predstavlja zate najtrši oreh?
Dea: Po navadi se šibkosti ne razkriva, ampak naj bo :). Najmanj se ujamem z logičnimi nalogami, ki vključujejo eksotične jezike.
 
Prof.: Trenutno zaključuješ tretji letnik na Gimnaziji Krško. Že veš, kam boš šla študirat naslednje leto?
Dea: Nisem se še dokončno odločila, saj me zanima kar precej stvari in sedaj ugotavljam, kako jih čim uspešneje povezati. Vem samo, da bo odločitev obarvana naravoslovno oz. tehniško.
 
Prof: Ti predmetnik, ki ga ponuja strokovna gimnazija v Krškem, smer elektrotehnik, kaj olajša odločitev pri tem? Kako bi opredelila kvaliteto učnih načrtov v srednjih šolah? 
Dea: Osebno bi si želela, da bi lahko obiskovala vse tri ponujene smeri; elektrotehnika, mehanika in računalništvo. Idealno bi bilo, da bi imeli ure, kjer bi se vse tri smeri prepletale, saj me vsa ta področja zanimajo. To ni mogoče in sem si, kot omenjeno, izbrala elektrotehniko, s katero sem sicer zelo zadovoljna, vendar nisem prepričana, da bom šolanje nadaljevala v tej smeri. Za učni načrt v srednjih šolah lahko rečem le, da je še precej manevrskega prostora za izboljšave. Moti me, da sistem pravzaprav veliko dijakov prisili k opustitivi izvenšolskih dejavnosti in lastnih interesov. Želela bi si več medpredmetne povezave, saj menim, da je v slovenskem sistemu primanjkuje. Menim, da bi se moralo več delati na logičnem razmišljanju, povezovanju različnih znanj in njihovi uporabnosti, ne pa na memoriranju številnih, tudi nepomembnih podatkov. To lahko sicer v veliki meri dosežemo izven šolskih klopi, v učenju preko aktivnosti v naravi. Naša šola si za to močno prizadeva, kar moram pohvaliti. Tako smo imeli lansko šolsko leto športni dan kolesarjenja, pri katerem smo najprej očistili nekatera okoliška odlagališča, nato pa smo imeli še orientacijo po Krakovskem pragozdu. Najbolj pa mi je bila všeč šola v naravi oz. tabor preživetja v naravi, kjer smo en teden preživeli ob reki Nadiži in se tako naučili ogromno stvari. Upam, da bomo imeli takšne aktivnosti tudi v prihodnje.
 
Prof.: Se ti zdi, da bi moral biti pouk v srednjih šolah nivojsko strukturiran glede na sposobnosti in interes dijakov?
Dea: Absolutno, ker smo si različni in šolski sistem bi moral upoštevati to raznolikost in jo izkoristiti. Ne vem, zakaj mora na primer nekdo, ki ne mara likovnega ustvarjanja in mu to pač ni dano, prisostvovati pri pouku likovne vzgoje, ko bi lahko ta čas porabil za poglabljanje v neko področje, ki pa ga zanima. Za samo družbo bi bilo koristneje, da bi mladi dobili priložnost izpopolnjevati se na področjih lastnih interesov.
 
Prof.: Kot mentor sem takšen uspeh pričakoval že v prvem letniku, pa je vedno nekaj zmanjkalo. Je mogoče bilo letos lažje tekmovati, ker veš, da tudi ni nič narobe, če  ne osvojiš zlatega priznanja?  
Dea: Mogoče sem bila letos res bolj sproščena, saj ob mnogih drugih aktivnostih ni bilo časa za pretirano poglabljanje in razmišljanje. Odšli smo na tekmovanje in enostavno opravili svoje. Sproščeno vzdušje mi vedno pomaga.  
 
Prof.: Poraz. Kaj je to?
Dea.: Energija, iz katere zraste uspeh.
 
Prof.: Verjetno sem v opisu kaj izpustil. Bi mogoče sama kaj izpostavila, kaj je še kaj takega, kar določa Deo Fackovič Volčanjk?
Dea.: Stvari, ki me zanimajo, je veliko in še vedno vsak dan odkrijem nekaj novega o sebi. Na kratko naj povem, da me močno zanimata znanost in šport, s katerim se ukvarjam odkar pomnim. Poleg atletike sem 9 let trenirala tenis, nekaj časa pa sem posvetila tudi Ultimate frisbee-ju. Športne aktivnosti so pač del mojega vsakdana in komaj čakam, da jih v prihodnosti povežem z znanostjo.
 
Prof: Še enkrat čestitam za rezultat in upam, da boš naslednje leto nasledila Mateja Požuna, zmagovalca v kategoriji 4. letnikov.
Dea.: Hvala.

Vir: Gimnazija Krško