Brežiški gimnazijci evropski poslanci

Po zaslugi 3. letnika evropskega oddelka, ki je zmagal na spletnem kvizu Evrošola, ki ga prireja Predstavništvo Evropskega parlamenta v Sloveniji, smo se nekateri dijaki ostalih 3. letnikov za nekaj časa lahko prelevili v evropske poslance. V sredo, 21. aprila smo se namreč odpravili v Strasbourg, enega izmed sedežev Evropskega parlamenta. Prvi dan v francoskem mestu je bil namenjen ogledom in pripravam na zasedanje. Sopihali smo po 330 stopnicah zvonika katedrale, ugotavljali, kako naj bi deloval Guttenbergov tiskarski stroj v 15. stoletju in občudovali pogum francoskega vojskovodje Kleberja. V prostem popoldnevu smo se sprehajali po zelenih in izjemno čistih ulicah Strasbourga, se najedli njihovih značilnih prest, opazovali številne kanale in reke, prepredene po celotnem mestu ter zanimive nemške hiše, ki so videti kot iz srednjega veka.V petek smo odšli v Evropski parlament, ki nas je osupnil zaradi svoje veličine. Še posebej občudovanja vredna je Velika dvorana, v kateri lahko zaseda kar 863 poslancev in drugih funkcionarjev. Tam smo sedeli tudi mi, skupaj z ostalimi vrstniki iz 20 držav Evropske unije. Slišali smo predstavitve šol s strani učencev, kjer sta Gimnazijo Brežice odlično zastopala Pia Repše in Tomislav Kostevc. V nadaljevanju dneva smo v manjših skupinah razpravljali o aktualnih evropskih temah. Naša mnenja so bila potem predstavljena na glavnem zasedanju, na katerem smo o vseh teh predlogih tudi glasovali.Naša šola je bila uspešna še pri igri Eurogame, saj sta bila v dveh od štirih finalnih ekip tudi brežiška dijaka. V vsakem moštvu so bili štirje igralci iz različnih držav.Ob koncu dneva smo se tako polni vtisov vrnili v hotel in naslednje jutro odpotovali proti Brežicam. Na poti domov smo se ustavili še v Salzburgu, rojstnem kraju svetovno znanega skladatelja klasične glasbe. Zato brez, da bi poskusili Mozartove kroglice, ni šlo.»Euroscola«, kot ji pravijo Francozi, nam bo ostala v lepem spominu, ker smo stkali nove prijateljske vezi z vrstniki iz Evrope in se nenazadnje naučili veliko o organih Evropske unije, demokraciji ter o strpnosti.Zato bi se še enkrat rada zahvalila 3.a razredu in Evropski uniji, ki je našo ekskurzijo financirala.

Špela Jazbec, 3. b

 

Svetovni dan Zemlje na Gimnaziji Brežice

Človek je z razvojem na različnih področjih zrastel tako visoko, da včasih več ne ve, kje so njegove meje. Še vedno mislimo, da prevladujemo nad naravo, pa nas ta vedno znova kaznuje z različnimi katastrofami ter nam da vedeti, kako mogočna in velika je v primerjavi z nami. Svoje stare rane, ki smo jih ljudje zadali že pred desetletji, pa Zemlja iz leta v leto uporablja za opominjanje na zlo, ki smo ga storili. Minilo je preveč časa, preden smo se začeli zavedati, da če bomo tako nadaljevali, bomo Zemljo izropali ter jo pripeljali h koncu, z njim pa bo izginila tudi naša sled. Danes, ko pravijo, da je že skoraj prepozno, pa se v vsej histeriji, ob tisoče plakatih, ki govorijo o reševanju Zemlje, vprašamo, koliko res pomeni denar, ko pa zaradi našega surovega pohlepa in egocentričnosti trpijo tla pod nogami.

Na Zemlji danes živi več kot 6 milijard ljudi, ki vsak dan izkoriščamo njene naravne vire ter jo one­snažujemo. Ozračje se segreva, vse več je vremenskih sprememb in naravnih katastrof. Topijo se ledeniki, morska gladina se dviguje, ogroženih je več tisoč živalskih in rastlinskih vrst. Ob opazovanju sprememb, ki se nas vedno bolj dotikajo tudi v vsakdanjem življenju, postaja dan Zemlje - po svetu ga 22. aprila obeležujejo že od leta 1970 - vedno pomembnejši

Tako smo se dijaki 3. a odločili, da obeležimo dan Zemlje na poseben način. Da bi bilo naše delo koristno in še dolgo v srcih vseh gimnazijcev, smo se lotili projekta poživitve šolskega vrta. Da šola ne bi predstavljala za dijake le temne stavbe, polne stresa, smo v petek, 23. aprila 2010, klopi prebarvali v različne barve, naredili gugalnice, posadili rože, prebarvali mize, na njih narisali igralne plošče in pospravili okolico. Delo je potekalo med poukom, v odmorih pa so se akciji pridružili še nekateri dijaki, ki so bili zadovoljni z našo idejo. Nad takšno obliko pouka smo bili vsi navdušeni ter se strinjali, da bi kaj tako koristnega in zabavnega lahko kmalu ponovili.

Dona Gomilšek, 3. a