Črno-belo bogastvo s Krškega polja ob godu sv. Antona Puščavnika

Krškopoljski prašič je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Razvila in oblikovala se je na območju širše Dolenjske in južne Štajerske ter ohranila na območju našega Krškega polja, od koder se je razširila po celotni Sloveniji. V petek, 17. januarja, so na god sv. Antona Puščavnika oz. sv. Antona Prašičkarja, zavetnika prašičev in živine, v brežiški grajski kleti priredili dogodek v čast krškopoljskem prašiču.

Prisotni so bili partnerji projekta Črno-belo bogastvo s Krškega polja, Društvo rejcev krškopoljskih prašičev in gostilna Kunst, ki je poskrbela na kulinarično spremljavo. Namen dogodka je bil opozoriti na pomen krškopoljskega prašiča za dediščino in sodobnost. Zadnji del dogodka je predstavljala, kot je bilo v starih časih v navadi, licitacija krače. Na god sv. Antona Puščavnika so namreč v preteklosti v veliko krajih po Posavju k cerkvenemu oltarju nosili klobase, voščene votivne prašičke in krače, ki so jih kasneje licitirali.

Pasma krškopoljskega prašiča iz leta v leto pridobiva na pomenu 

Navzoče je najprej nagovorila direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj, ki je izrazila svoje veselje ob organiziranem dogodku, pozdravila goste in povedala, da imajo v muzeju stalno razstavo, posvečeno krškopoljskemu prašiču. Med zbranimi so bili tudi župan Občine Brežice Ivan Molan, direktorica občinske uprave Občine Brežice Patricia Čular, direktorica občinske uprave MO Krško Ajda Štrucl, predsednica Društva rejcev krškopoljskega prašiča Martina Ivanšek in vodja oddelka za živinorejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto mag. Andrej Kastelic.
 
Zasl. prof. dr. Janez Bogataj je nato spregovoril o sv. Antonu Prašičkarju in krškopoljskem prašiču ter o pomembnosti tovrstnih dogodkov za ohranjanje te avtohtone vrste prašiča. »Danes je pomemben gastronomski in kulinarični dogodek. Pasma krškopoljskega prašiča iz leta v leto pridobiva na svojem pomenu in unikatnosti, v sosednjih državah poznamo še nekaj podobnih avtohtonih vrst, recimo madžarsko-srbsko mangalico, zaradi katere se je vnel meddržavni spor,« je dejal Bogataj in še povedal, da sv. Antona Puščavnika ne gre zamenjati za sv. Antona Padovanskega, zavetnika ljubimcev.

Izstopa po visokem deležu znotrajmišične maščobe

V nadaljevanju je dr. Martin Škrlep z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani izpostavil prednosti in priložnosti pasme krškopoljski prašič z vidika selekcije, reje in kakovosti mesa za predelavo ter izpostavil tudi nujnost ohranjanja pasme. »Pomembna je družbena podpora pasmi in trud za ohranjanje pasme preko raznih financiranj in projektov. Prav tako je treba pasmo še dodatno valorizirati, zato je pomembno poznati njene adute. Aktivno jo moramo ohranjati, najti njeno uporabnost, jo tržiti, prodajati, servirati, predstavljati in tudi promovirati,« je dejal Škrlep in še razložil, da krškopoljski prašič izstopa po svojem deležu znotrajmišične maščobe, ki povzroča večjo sočnost, zaradi tega pa so v preteklosti njegovo rejo celo opuščali.
 
Gostilna Kunst je pod vodstvom chefa kuhinje Stefana Ledenčana pripravila trihodni meni, obarvan v barve krškopoljca. Jedi je dopolnjevala vinska spremljava, ki jo je predstavila Mojca Kranjec Križan iz Kleti Krško. Za glasbeno popestritev pa sta poskrbeli citrarka Eva Balon z mentorico Moniko Rožej iz Glasbene šole Brežice.

H. Z. 

#povezujemoposavje