Tudi v Posavju imamo kar nekaj cerkva, katerih zavetnik je sveti Martin. V Wikipediji lahko preberemo, da je martinovo ali god sv. Martina iz Toursa († 11. november 397) dan, na katerega se evropske države na raznolik način spominjajo svetnika, ki je dal svoj plašč beraču, da bi lahko skril svojo revščino. V Sloveniji se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino.
V skladu s šegami in navadami lahko blagoslov opravi nekdo, ki se preobleče v škofa. Ob praznovanju potekajo v vinorodnih predelih tudi pojedine, pri katerih so najpogosteje na jedilniku gosi in mlinci.
Po elektronski pošti pa sem prejela takole sporočilo: Martinovo je praznik, ki sega zelo daleč v čas pred našim štetjem, čeprav ima videz cerkvenega. V jesenskih slavjih in pojedinah so se naši poganski predniki zahvaljevali različnim bogovom za dobro letino, hkrati pa naslavljali priprošnje za ponovitev obilja v prihodnjem letu. To jesensko slavje je bilo v prvi polovici novembra. Zaradi splošne priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni mogla odpraviti in ga tudi ni mogla zatreti, zato ga je preuredila in zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom, krščanskim škofom, rojenim v začetku četrtega stoletja na današnjem Madžarskem. Gre za škofa Martina iz Toursa, ki je umrl 11. novembra leta 397. Tako se dan, ko je umrl sv. Martin (11. november) praznuje predvsem kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovu spremeni v pravo vino. V skladu s šegami in navadami lahko blagoslov opravi nekdo, ki se preobleče v škofa. Ob praznovanju potekajo v vinorodnih predelih tudi pojedine, pri katerih so najpogosteje na jedilniku gosi in mlinci, kot spomin na poganske pojedine izpred 5000 let.
Kakorkoli se je skozi preteklost dogajalo, danes je martinovo, ker smo vinorodni okoliš je kar prav, da malo pomartinujemo.
M. K. M.