Dežniki, dežnikarice, marele....

Letošnja jesen je nekoliko skopa s prijetnimi sončnimi žarki in na nas nenehno prši dežne kapljice, jutra oblači v meglo in se samozadovoljna poigrava z vsemi takšnimi in drugačnimi vremenskimi pojavi, da imamo na klepetku ob kavici obilo pogovornih tem. Se je pa letos pobahala z zares bogatim odmerkom pridelkov, celo gozdove in obronke gozdov je posejala z dobrotami. Ker sprehod v dežju brez dežnika buri fantazijo, sem se podala v bližnji gozdiček, da podplati začutijo plastenje listja, ki mokro sicer nima takšnega šelesta, pa vseeno sprosti morebiti napete živčne končiče.

Pogled mi je obstal na orjaškem dežniku, nato še na enem in .... na bližnjem travniku pa še veliko zaplato travniških kukmakov.

Zares presenetljivo od matere jeseni!

O pripravi slastne pojedine pa ob kakšni drugi priliki.

M. K. M.