DIS Krško spoznava svet in domovino

Spoznavajmo svet in domovino je delovni naslov iz letnega programa Društva izgnancev Krško, ki smo si ga zastavili za leto 2024 in mu bomo sledili tudi v naslednjih letih. Tako se nas je 24 članov v soboto, 26. 10., odpravilo z manjšim avtobusom na pot po Posavju, natančneje, obiskali smo Sela pri Dobovi in Kapele.

Najprej smo obiskali Sela pri Dobovi, kjer smo orpavili ogled zanimivega Lovskega muzeja Polovič. Ob številnih lovskih trofejah iz Afrike in Kanade, ki smo jih ogledovali, je bilo tudi zelo zanimivo predavanje g. Volčajnška, ki nam je približal življenjsko pot Franca Poloviča. Tudi Polovič (1929-2012) je bil izgnanec in se je iz izgnanstva vrnil leta 1945 z dvema kovčkoma. Bil je izgnan skupaj z družino v Šlezijo, zgodaj izgubil očeta in že kot najstnik prevzel skrb za družino. Z veliko vnemo in podjetno »trgovsko« žilico je po vrnitvi ustvarjal pogoje za boljše življenje svoji družini in ustvaril veliko podjetje AFP, ki deluje še danes ter zaposluje čez 50 ljudi.

Zatem smo se po malici odpeljali proti gozdnati Dobravi, kjer smo se ustavili pri spomeniku padlim prvim krškim žrtvam. Prižgali smo svečko in z minuto molka počastili njihov spomin. Na njih nas dnevno opominja Cesta krških žrtev v Krškem, kjer ima tudi naše društvo administrativni naslov. Pot nas je v naaljevanju vodila v Kapele, kjer nas je sprejel nepogrešljivi Ivan Urek. Za začetek nas je poplejal do tamkajšnje mrliške vežice, na kateeri je na jugozahodni steni vzidana spominska plošča s 76 vaščani z imeni,  priimki in letnicami njihove smrti v izgnanstvu. Bili so krajani te krajevne skupnosti in se leta 1945 niso vrnili domov, saj so pokopani v tuji zemlji. Tudi tu smo prižgali svečo in se z minuto molka poklonili njihovemu spominu. Nato nas je Urek povabil v nekdanjo osnovno šolo, kjer smo si ogledali film o naravnem parku Jovsi in poslušali, kako so s tem projektom ohranili in približali javnosti to naravno danost. Mokrišče Jovsi meri 4,5 km2 . V njem so botaniki našteli 132 rastlinskih vrst, ornitologi pa zabeležili več kot 60 ptičjih vrst. Danes pa skupaj s Kozjanskim parkom snujejo nove načrte in prepričani smo, da jim bo uspelo zavarovati to naravno dediščino. Tudi pogledali smo si to območje, ki se razprostira od kapelskih goric, od vzpetine Jereslavec in Rakovec ter ob mejni reki Sotli, vse do Velikega Obreža pri Dobovi. Seveda smo bili tega razgleda deležni samo z razgledišča izpod tamkajšnje cerkve.

Polni novih vtisov smo se vrnili na svoje domove v Krško. Že v torek, 29. 10. pa se bomo sprehodili s Slavkom Šribarjem skozi mestno jedro Krškega in še nadalje spoznavali svet in domovino.

Zapisala in fotografije: Marija Krušič