Časopis za pokrajino Posavje
19.09.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Dr. Mateja Kišek: Gozdna kopel krepi imunski sistem

Objavljeno: Ponedeljek, 06.09.2021    Rubrika: PANORAMA Redakcija
Gozdna terapija, Magolnik (17)

Pri lovski koči na Magolniku je potekalo tudi merjenje krvnega tlaka.

Na Magolniku, kjer se križajo gozdne, kolesarske, pohodniške in konjeniške poti, se je pretekli torek odvijala Gozdna terapija v organizaciji ZD Radeče in Sveta uporabnikov.

»Osnovni cilj današnjega dogodka je uživati zdravilne učinke gozda. Dognanja raziskav so namreč pokazala, da sprehod v tišini po gozdu blagodejno vpliva na izboljšanje zdravja ljudi, zato bomo odklopili telefone in občutili učinke prvinskih gozdov, si napolnili baterije in se povezali z naravo,« je nagovorila navzoče pri hiši na Magolniku, ki je bila včasih hribovska domačija, danes pa je preurejena v izobraževalno središče za organizacijo številnih aktivnosti, povezanih z naravo, predsednica Sveta uporabnikov ZD Radeče Vesna Bregar. Pozdravnemu nagovoru radeškega župana Tomaža Režuna in vodje brežiške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Borisa Bogoviča so sledila strokovna predavanja.

ZDRAVILNI UČINKI DREVES

Gozdna terapija, Magolnik (44)

Dr. Mateja Kišek z Biotehniške fakultete v Ljubljani

Dr. Mateja Kišek z znane domačije na Močilnem, kjer raste najdebelejše več kot 300 let staro drevo v Sloveniji (v prsnem obsegu meri drevo kostanja 11,10 metra) je predstavila ekosocialno funkcijo gozda in zdravilne učinke dreves. »Gozdovi zagotavljajo številne vloge, ki jih delimo v skupine proizvodnih, socialnih in ekoloških funkcij gozda. Gozd je prostor, kjer se srečujejo različni interesi in pričakovanja ljudi. V zadnjih letih vse bolj prihajajo v ospredje socialne vloge gozda. Ljudje se vse bolj zavedamo, da v stresnem tempu vsakdanjega življenja potrebujemo sprostitev in umiritev, ki jo lahko na najbolj enostaven način najdemo v gozdu! Znana so dejstva, da malo daljši sprehod po gozdu pomirja – za 12 % se nam zniža raven kortizola v krvi, za 7 % je znižana simpatična živčna aktivnost, za 6 % znižan srčni utrip. Nenehen stres, ki je prisoten v urbanem okolju spreminja možgane in ljudje postajajo bolj nagnjeni k shizofreniji, tesnobnosti in motnjam vedenja. Gozdna kopel krepi imunski sistem in zaradi tega bi bilo priporočljivo čim večkrat zahajati v gozdove. Narava nas pomirja in nam pomaga doseči mentalno mirnost, zbranost, jasne misli in empatijo. Gozd je prostor, kjer smo doma,« je izpostavila pomen gozda in njegovih zdravilnih učinkov.

PTIČJE PETJE – GLASBENI NAVDIH

Gozdna terapija, Magolnik (68)

Petra Vrh Vrezec

Biologinja in glavna urednica revije Svet ptic Petra Vrh Vrezec je v svojem predavanju povezala znanje iz biologije še z glasbo, saj je tudi klasična operna pevka in kot solistka nastopa v SNG opera in balet Ljubljana, pripravlja samostojne recitale, s katerimi navdušuje otroke, mladino in odrasle nad opero. Zbranim na dogodku na Magolniku je zastavila nekaj retoričnih vprašanj: »Kako ptice pojejo in zakaj? Ali s človeškim glasom ali glasbenimi inštrumenti res lahko oponašamo imenitno ptičjo pesem?« Predavateljičinim odgovorom so sledili zvočni posnetki z različnimi ptičjimi oglašanji, v katerih je bilo mogoče prepoznati kukavico, kosa, kobilarja, vrbjega kovačka ipd., nato je sledilo prepoznavanje ptičjih glasov v gozdu. V drugem delu je potekalo še posebno glasbeno doživetje – obiskovalke in obiskovalci so prisluhnili izboru najlepših klasičnih skladb odličnih skladateljev, ki so dobili navdih za zapis skladb po slišanem ptičjem petju. Petra Vrh Vrezec je nato sama zapela Mojčino pesem, slovensko ljudsko Kukavica in samospev Slavec ruskega skladatelja Aleksandra Aleksandroviča Alabieva.

GOZDNA TERAPIJA

Gozdna terapija, Magolnik (72)

Zdravnica Cvetka Avguštin

Cvetka Avguštin, dr. med., specialistka interne in socialne medicine, dejavna in prepoznavna zagovornica zdravega življenjskega sloga, je spregovorila o t. i. gozdi medicini. »Področje medicine, ki raziskuje vplive narave na ljudi, se imenuje gozdna medicina in je v svetu vse bolj prepoznana kot inovativna veja preventivne medicine. Njena dognanja že s pridom vključujejo tudi v obravnavo kroničnih nenalezljivih bolezni, raka, izgorelosti … Gozdna medicina je interdisciplinarna znanost, saj vključuje elemente alternativne medicine, preventivne medicine in zdravstvene ekologije,« je tekla predstavitev novega pogleda na človekov odnos do gozda. »Gozdna terapija ni naravoslovni sprehod niti športni pohod, temveč je umirjen in čuječ sprehod v gozdu ali drugem naravnem okolju s poudarkom na povezovanju z naravo in doživljanju narave z vsemi čutili in brez telesnega naprezanja. Da izkusimo kar največ dobrodejnih učinkov narave, ti sprehodi potekajo počasi in večinoma tudi v tišini. V določenem naravnem okolju prisotna bitja opazujemo pozorno, poglobljeno in navezujemo pristen stik z njimi – in s samim seboj ...« je še izpostavila med drugim.

Gozdna terapija, Magolnik (98)

Sodelujoči pri zasaditvi drevesa s predsednico sveta uporabnikov ZD Radeče

V zaključnem delu zanimivega dogodka so posadili drevo. »Tako kot drevo si tudi Zdravstveni dom Radeče želi stalno rasti, obilno obroditi ter imeti močne korenine in hkrati ostati prožno,« je povabila moderatorka Vesna Bregar k zasaditvi drevesa direktorja ZD Radeče Francija Čeča, strokovno direktorico Biljano Kesić, dr, med., in glavno sestro Tanjo Udovč.

S. R., foto: I. Gospodarič

#povezujemoposavje


 
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte