Čebelar in oblikovalec svečane čebelarske obleke

Član Čebelarskega društva Sevnica, nekdanji član Upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije in oblikovalec svečane obleke slovenskih čebelarjev Janez Levstik nadaljuje v zaselku Lisičje jame, ki sodi v KS Boštanj, družinsko tradicijo čebelarjenja, ki po njegovem mnenju traja že več kot sto let.

»Na nekdanji rojstni hiši, ki je bila zidana iz kamenja iz kamnoloma v naši neposredni bližini, je bila letnica 1872. Prepričan sem, da so se moji predniki takrat začeli ukvarjati tudi s čebelarstvom,« je pojasnil. Sam ima dva čebelnjaka z evidenčnima številkama, v njih pa je od 15 do 30 panjev - odvisno od števila čebeljih družin v posameznem letu. Svoja opažanja redno vpisuje v čebelarski dnevnik, ki ga mora imeti vsak čebelar. »V dnevnik se vpisujejo vsi preparati, ki so bili izdani čebelarju, in posegi veterinarjev, če pride do pregleda. Sam vpisujem tudi učinkovitost preparatov za zatiranje varoj,« je pripovedoval in poudaril, da pri tem že vrsto let uporablja samo sonaravne preparate. »Prepričan sem, da podobno ravnajo tudi ostali slovenski čebelarji, čeprav je bilo pred časom slišati, da naj bi temu ne bilo tako. Nekateri naj bi uporabljali nelegalne preparate za zdravljenje varoze pri čebelah. Mislim, da je v ozadju lobi s proizvodnjo preparatov, ki želi čim več zaslužiti - in to po uradnih poteh,« je dodal in se nato ozrl proti čebelnjaku, od koder se je zaslišal nenavaden zvok, nad staro jablano v bližini pa se je kmalu pojavil velik roj čebel. Na eno izmed vej je sedla čebelja matica, ki je s posebnim vonjem vabila v svojo družbo ostale čebele. »Pričelo se je rojenje čebel. To je naravno razmnoževanje čebeljih družin,« je pojasnjeval čebelar. »Ko se bodo vse letajoče čebele ugnezdile na veji, jih bom s posebno škatlo prenesel v nov panj v čebelnjaku,« je dodal v pričakovanju nastanja nove čebelje družine.

Janez Levstik je kot vodja projekta in oblikovalec sodeloval tudi pri nastanku svečane obleke slovenskih čebelarjev. Le-ta ima hlače oz. krilo, telovnik in šal oz. kravato z vzorcem čebeljega satovja, moški in ženski klobuk ter plašč. »Po izobrazbi sem tekstilni tehnik in to mi je olajšalo delo pri nastajanju obleke, ki je namenjena tako moškim kot ženskam. Intenzivno delo je potekalo od maja 2000 do marca 2002, ko je bila obleka predstavljena na modni reviji v okviru čebelarskega seminarja v Celju,« je pripovedoval čebelar, ki je poleg tega izdelal tudi osnutek za izdelavo nalepk, ki krasijo kozarce z medom, ki ga sam prideluje.

Več lahko preberete v novi številki Posavskega obzornika, v prilogi Sadovi narave.

S. R.