Elektrika v cerkvici Svetega Križa

V nedeljo, 18. oktobra, je bil zares vesel in prazničen dan za krajane pišeške župnijske podružnice Sv. Križ v Dednji vasi. Po dolgih letih in težkem prizadevanju župnika Antona Kolarja in članov župnijskega sveta ter potrpežljivih krajanov, jim je uspelo z velikimi napori elektrificirati cerkvico Sv. Križa, ki se nahaja na malem griču v Dednji vasi. Cerkev ima bogato zgodovino in je preživela vse zgodovinske viharje od njene postavitve v 16. stoletju do današnjih dni.

Iz arhivov župnije Pišece ni mogoče izslediti točnega datuma postavitve, je pa zapisano, da je imela leta 1695 zvon težak 107 kg, ki zaradi starosti ni bil zasežen za vojne namene od poznejše avstrijske vojne uprave, kot drugi zvonovi v župniji. 23. decembra 1916 je vojna oblast na območju pišeške župnije pobrala dva zvonova in tako so iz Sv. Križa posodili župnijski cerkvi 107 kg težak zvon, da je tako imela dva zvonova.

Seveda so krajani Dednje vasi in okoliša močno pogrešali bitje zvona Sv. Križa, posebno v času Gospodovega vnebohoda in tudi ostalih praznikov, zato je ta podružnica posegla v prvo tekmovanje in prejela, po prizadevanju ključarja Franca Grmovška in posestnika Jurija Veršca že 26. novembra 1922 dva bronasta zvonova izdelana v Zvonolivarni Antona Blazina v Zagrebu, kjer sta bila tudi blagoslovljena, kot je zapisano v arhivskem gradivu. V arhivu je še zabeleženo, da je bil en zvon težak 48 kg z glasom A in drugi 68 kg z glasom G. Na večjem je bila slika Križa, na manjšem pa Matere Božje. Leta 1924 je bil posojen zvon (107 kg) sicer vrnjen, a je zaradi razpoke odpovedal namenu že leta 1925. Ključar Grmovšek je spet vzel nase to breme in že 8. maja 1926 so iz Ljubljanske strojne tovarne in livarne poslali zvon iz najfinejšega brona, ki so ga z največjo slovesnostjo na dan Vnebohoda Gospodovega 13. maja 1926 potegnili v zvonik, kot piše v arhivski navedbi.

Pri blagoslovitvi je dobil ime sv. Cirila in Metoda. Tehtal je 100,5 kg in je imel glas F. Notranjost cerkve krasijo trije leseni oltarji. Glavni oltar s stransko malo zakristijo in dva stranska oltarja, kor z mestom za orgle ter prižnico, dajejo podružnični cerkvici kljub majhnosti vse značilnosti opremljene župne cerkve. Cerkev sama je bila leta 1925 z beljenjem, prekrivanjem strehe, slikarskimi posegi slikarja Sikoška iz Brežic in drugimi deli, popravljena. Leta 1935 je bila popravljena škarpa okoli cerkve. Pred letom 1994 so bila storjena dela na poti , strehi in ostrešju. Popolnoma novo ostrešje je bilo potrebno za zvonik. Prekrit je bil z bakreno pločevino in obnovljen je bil tudi strelovod. Sledila so dela na fasadi in oknih.

Leta 1997 je RTV SLO postavila v zvonik cerkve Sv. Križa TV repetitor tako, da sedaj pokriva celotno ozemlje krajevne skupnosti Pišece. Edina hiba od tega leta do danes je ta, da je ostala cerkev brez elektrifikacije. Danes lahko rečemo, da je bila elektrifikacija manjkajoči kamenček tega mozaika, ki ga predstavlja cerkvica Sv. Križa z gričastim vinorodnim okoljem, tako tipičnim za slovenske pokrajine nasploh. Mislim, da je ni dežele, ki bi imela tako razširjeno omrežje lepih malih cerkvic na vzpetinah, ki dajejo idiličen pogled in svojevrsten pomirjujoč občutek pri obisku naše države Slovenije. Hvalevredno je vzdrževanje in urejanje tega kulturnega bogastva. Osvetlitev notranjosti cerkve je znatno povečala njeno namembnost zatočišča k razmišljanju o življenju in duhovne prenove današnjega človeka, ujetega v posvetno materialno pridobitništvo.

Krajani Dednje vasi pa so zadovoljni, ker poslušajo zvonjenje, ki se oglaša tudi z avtomatskim bitjem ure nameščene v zvoniku. Kot v začetku omenjeno, se je slavje dogajalo v lepem nedeljskem sončnem dnevu z veliko gosti iz okoliških krajev in krajanov Dednje vasi, ki so prisostvovali maši, ki jo je daroval župnik Anton Kolar, zaslužen za veliko oživitev celotne pišeške župnije na kulturno-prosvetnem področju z raznimi prireditvami, deli, popravili in posodobitvami odslužene opreme ter vzdrževanju kulturnih objektov v Pišecah, v čast in blagor tamkajšnjih prebivalcev, ki so s svojo nesebično pomočjo omogočili obnovo za obogatitev slovenske kulturne dediščine.

Župnik Kolar je med pridigo opisal zgodovino cerkvice Sv, Križa in se spomnil vseh pokojnih in še živih dobrotnikov, posebno zaslužnih za razvoj z namenom zanesljivega upanja v bodočnost boljšega življenja tamkajšnje skupnosti. Sledilo je posamično nagrajevanje najzaslužnejših in seveda zahvala vsem prisotnim in odsotnim dobrotnikom.

Po mašni daritvi so se gostje in krajani ustavili ob vznožju griča poleg hiše ključarja Antona Sumraka, ki je vse navzoče kot krajane ter priložnostne goste pogostil s hrano in pijačo, ki so si med pomenkom zaželeli še veliko podobnih srečanj.

Pavel Ferluga