Islandska saga zakoncev Lipej

8. maja je bilo v Dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice vse v znamenju Islandije. Tezo, da ta lep otok najprej očara, nato iz dneva v dan preseneča, na koncu pa ga je težko zapustiti, so potrjevali skupaj z gostoma Karmen Tramšek Lipej in Davorjem Lipejem. Skozi film, fotografije in fotografsko razstavo oz. multimedijski potopis Islandska saga sta predstavila delček osebnih vtisov 13-dnevnega spoznavanja otoka v juliju preteklega leta.

»Islandija je otok ledu in vulkanov, kjer doživite neverjetno moč narave, veličastnih slapov, mogočnih ledenikov in brizgajočih gejzirjev. Je otok izjemne pokrajine in ljudi, kot jih ni nikjer drugje,« je uvodoma opisala Tramšek Lipej in dodala, da je Islandija petkrat večja kot Slovenija, na njej živi 380 tisoč prebivalcev, je 18. največji otok na svetu in drugi največji otok v Evropi za Veliko Britanijo, ima skoraj 5000 km obale, na njej je pet ledenikov, večina prebivalcev pa živi v mestu. »Islandija nas prevzame na vsakem koraku,« je poudarila. Sledil je 13-minutni film, v katerem sta skušala prikazati utrinke potovanja, nato pa je Lipej ob fotografijah povedal še več o krajih, ki sta jih obiskala.

Videli slapove, ledenike, gejzirje ...

Na otoku so še z drugimi popotniki prevozili okrog 2500 kilometrov, ob tem pa doživeli razkošje narave s čudovitimi razgledi. Med drugim so si v mestu Glambauer ogledali primere tradicionalnih islandskih kmetij, katerih posebnost so travnate stene in strehe; občudovali krater Grabrok; se vozili po polotoku Troll; obiskali manjše ribiško mesto Siglufjördur, kjer se nahaja muzej slanikov, in drugo največje mesto na Islandiji Akureyri, kjer se nahaja najsevernejši botanični vrt na svetu; nadalje so si ogledali slap Godafoss (slap bogov), kjer je bilo okoli leta 1000 krščanstvo razglašeno za uradno islandsko vero; bili v mestu Husavik, ki je mesto prve hiše na Islandiji in je znano kot prestolnica ogledov kitov na Islandiji; se ustavili v kanjonu Asbyrgi, kjer naj bi po legendi konj boga Odina pustil odtis; poslušali šumenje slapu Dettifoss (drugega najmočnejšega slapu v Evropi za Renskimi slapovi); si ogledali Hverir, območje brbotajočih blatnih bazenov in fumarolami, iz katerih se dviga para in žveplov plin, ter drugih geoloških pojavov, in vulkan Krafla z istoimensko geotermalno postajo (na Islandiji imajo 250 vročih točk in kar 800 izvirov vroče vode); od blizu spoznali jezero Myvatn (jezero mušic), ki je izjemno bogato s favno vodnih ptic; se peljali čez islandsko ’puščavo’ in prišli do Dimmuborgirja, velikega območja nenavadno oblikovanih polj lave; se ustavili v kanjonu Studlagil s posebnimi bazaltnimi stenami; prenočili v mestu Höfn, katerega fjordna obala ponuja slikovite razglede na največji evropski ledenik Vatnajökull; obiskali ledeniško laguno Jokulsarlon in se odpeljali do najkrajše islandske reke; spoznavali nacionalni park Skaftafell, kjer so si od blizu ogledali slapova Hundafoss in Svartifoss; bili na najlepši plaži v Evropi Reynisfjara, imenovani tudi črni plaži (plaža s črnim peskom), v kraju Vik; občudovali ledenik Eyjafjallajökull in veličastni slap Seljalandsfoss; zapluli do Vestmanskih otokov, ki slovijo po največji koloniji ptic njork na Islandiji; imeli treking v dolino reke Skoga, kjer so opazovali mogočni slap Skogafoss, ki je širok 25 m, voda pa pada v globino 60 m; se sprehodili do naravnega termalnega kopališča (prvega tovrstnega na Islandiji); krenili proti ’Zlatemu krogu’, najbolj znanemu delu Islandije, in se ustavili pri slapu Gullfoss; postali pri gejzirjih Geysir (danes ne bruha več) in Strokkur (izbruhne vsakih 8–10 minut); bili v geotermalnem zdravilišču Modra laguna, ki se nahaja v polju lave blizu Grindavika; se prevažali po polotoku Snaefellsness, kjer so opazovali tjulnje in zagledali celo okostje kita grbavca; se odpravili v nacionalni park Thingvellir, ki je pod zaščito Unesca in kjer so Islandci leta 930 ustanovili svoj prvi parlament, ki je bil hkrati tudi najstarejši na svetu in je tam ostal vse do leta 1798; raziskovali glavno mesto Reykjavik s 130 tisoč prebivalci, najbolj severno ležečo prestolnico na svetu, kjer ima najkrajši dan v letu le štiri ure sončne svetlobe, v poletnih mesecih pa so noči tako svetle kot dnevi; odšli v Reykjadalur oz. Kadečo dolino, ki je polna termalnih vrelcev, fumarol, brbotajočega blata in celo vroče reke, v kateri se da kopati.

Kot je med zanimivostmi še omenil Lipej, so poletni večeri na Islandiji zelo dolgi, saj se rahlo znoči le okoli 3. ure ponoči za kakšno urico, nato pa je znova svetel dan. Islandci so tudi zelo vraževerni, saj še vedno verjamejo v nadnaravna bitja, kot so troli, s katerimi sta posejana pokrajina in morje, videti je moč tudi veliko vrtnih palčkov in drugih figur.

Ob koncu so si obiskovalci na strokovnem oddelku brežiške knjižnice ogledali še fotografsko razstavo, na kateri je 60 izbranih fotografij od skupno kakšnih 8000 ali 9000, ki jih je izpod Lipejevega objektiva nastalo med popotovanjem po Islandiji. Razstava je na voljo za ogled še do 22. maja.

Dogodek se je odvil v organizaciji Multimedijske produkcije Videokom in Fotokluba Brežice, s sodelovanjem Knjižnice Brežice in ob podpori Občine Brežice.

R. R.

#povezujemoposavje