Kako so kuhali Ajdi?

V okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, sofinanciranega iz EKSRP, je v sredo popoldne potekala v sevniškem hotelu Ajdovec kulinarična delavnica priprave »ajdovskih« jedi, prednikov iz predkrščanskih časov. Kot navaja arheologinja Jana Puhar iz Posavskega muzeja Brežice, je beseda ajd srednje visoko nemškega porekla (heiden), z njo pa slovenščina označuje velikana, nekristjana, pogana. Omenjena beseda se je razvila iz besede heidano (nekristjan), ta pa iz germanske an haid, kar je prevedena izposojenka iz latinskega jezika pagan (podeželan, vaščan).

Kulinarična delavnica je obsegala pripravo »ajdovskih« jedi iz štirih »ajdovskih« obdobij in lokacij, in sicer iz mlajše kamene dobe oz. neolitika, povezane z Ajdovsko jamo pri Nemški vasi; bronaste dobe, povezane z Ajdovsko jamo v Silovcu pri Sromljah; starejše železne dobe, povezane z Ajdovim grobom na Magolniku; in pozne antike, povezano z Ajdovskim gradcem nad Vranjem pri Sevnici.

Delavnico, ki je bila namenjena gostincem in ostalim, ki jim je priprava prazgodovinskih jedi posloven ali ljubiteljski izziv, je vodila Polona Janežič, arheologinja in organizatorka poslovanja v gostinstvu z bogatimi izkušnjami priprave različnih historičnih jedi. Recepte je pripravila na osnovi najdb z navedenih lokacij oz. okoliških najdb in skupaj s Hotelom Ajdovec so jih v prvi fazi projekta večkrat testirali in prilagodili sodobni ponudbi.

Obiskovalci javne predstavitve so bili nad jedmi in pestrostjo okusov navdušeni. Te bodo kmalu na voljo v Hotelu Ajdovec in morda še kje po Posavju, kot kulinarični del integralnega turističnega produkta, ki prav tako nastaja v omenjenem projektu. Kulinarične delavnice se je udeležilo osem ljubiteljic priprave okusnih jedi, ki so jih obiskovalke in obiskovalci z veseljem okušali.

S. R., foto: B. Z.

#povezujemoposavje