Kandidatka za miss Slovenije Katja Omerzel: »Na videz povprečna oseba je lahko najlepša na svetu«

Na nedavno zaključenem izboru za miss Slovenije 2024 (zaključna prireditev je potekala v Lendavi) je imelo tudi Posavje svojo predstavnico. Med 12 finalistkami je bila namreč tudi 24-letna Krčanka, po rodu z Raven pri Zdolah, Katja Omerzel, ki si je skupaj s sotekmovalko Tjašo Žnidaršič razdelila naziv miss simpatičnosti. Svojo izkušnjo v projektu, ki je več kot le lepotno tekmovanje, je delila z nami.

Visokorasla Krčanka Katja Omerzel, visoka kar 181 cm, ki je lani zaključila študij sanitarnega inženirstva, zdaj pa je zaposlena na novomeški enoti Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, pravi, da se je na tekmovanje za miss Slovenije prijavila povsem spontano v času absolventskega staža, »ko sem imela preveč časa«, saj je hkrati zaradi poškodbe prenehala tudi s treniranjem odbojke, ki ji je posvetila 15 let. »Zgolj na lepotno tekmovanje se ne bi nikoli prijavila, pri miss Slovenije pa sem videla, da gre za projekt z vsebino in sodelovanjem z znanimi podjetji, zato me je pritegnilo in sem si rekla, da poskusim,« pove o svoji odločitvi za prijavo v projekt, ki se je pred leti iz klasičnega lepotnega tekmovanja razvil v projekt, ki pod sloganom Podpirajmo slovensko in podprimo Slovenijo v ospredje postavlja slovensko podjetništvo, turizem, glasbenike, avtorje, slovensko kulturno in naravno dediščino.

Dobila izkušnje in širino

Prijavljena dekleta (med kandidatkami je bila tudi Anja Novoselc iz Kapel v občini Brežice) so šla skozi celoletne priprave oz. postopek, v katerem je šlo skozi prvo 'sito' 25 polfinalistk, nato je bilo izbranih 15 finalistk, od katerih se jih je zaključnega izbora udeležilo 12. Prvi del projekta vključno s polfinalom je večinoma potekal v Loški dolini, drugi pa v Lendavi, saj organizatorji poudarjajo, da ne želijo celotnega dogajanja v okviru projekta »usrediščiti samo v enem slovenskem mestu«. Katja pravi, da je bila to zanjo res zelo pozitivna izkušnja, saj se je pred tem njen svet vrtel le okoli študija sanitarnega inženirstva in odbojke, v celoletnem projektu pa je spoznala tudi številna druga področja, od podjetništva do montaže videoposnetkov za družbena omrežja, predvsem pa »ogromno izkušenj in širine, kaj ti leži in kaj ti ne«. Čeprav ne izhaja iz družine, v kateri bi se kdo ukvarjal s podjetništvom, je spoznala, da ji je ravno to področje pisano na kožo: »To, da začneš graditi na eni svoji ideji, mi je odprlo glavo in čedalje bolj razmišljam o tem, ne da bi ravno odprla svoje podjetje, ampak da bi ustvarila nek svoj 'kotiček'.«

»Saj so mi tudi prej govorili, da sem lepa, vendar jaz tega nisem videla. Tega sem se začela zavedati šele nekje leta 2023, ko sem predelala svoje težave, ki sem jih opisala tudi v knjigi z naslovom Je vse slabo res samo slabo.«

Kot je bilo omenjeno uvodoma, je na tekmovanju osvojila naziv miss simpatičnosti, za katerega pravi, da je »najlepši naziv, ki ga je lahko osvojila«, saj so ga izbirala dekleta sama med sabo oz. so se medsebojno ocenjevala glede na to, katera je v projektu najbolj napredovala, bila pristna in prijazna, znala pomagati drugim ipd. »To, da so me punce izbrale za ta naziv, mi res ogromno pomeni, saj to potrjuje, da se nisem celo leto pretvarjala, kar bi se tudi lahko, ampak da sem bila to, kar sem.« Ob tem dodaja, da sploh ni imela občutka, da gre za tekmovanje, saj so dekleta po napornih dogodkih znala stopiti skupaj ter si biti v oporo in pomoč. Sodelovanje v projektu primerja z enim letom študija, saj je bilo v ozadju veliko njihovega dela, predvsem v sodelovanju s podjetji, ki podpirajo projekt.

Težko obdobje opisala v knjigi

Osnovni pogoj za sodelovanje v tovrstnem projektu je seveda lepota kot fizična karakteristika osebe, a mlada Krčanka ob tem dodaja, da »lepota izhaja iz notranjosti« oz. ne gre za zgolj vizualno privlačnost. »Zame je lahko nekdo, ki je na videz povsem povprečen, izžareva pa notranjo lepoto, najlepša oseba na svetu. Mislim, da je to veliko bolj pomembno tako v medosebnih odnosih kot v poslovnem svetu. Fizično je lepota tako in tako minljiva, saj čez 50 let nihče ne bo izgledal tako kot danes,« razmišlja. Na vprašanje, kdaj se je začela zavedati svoje lepote, odgovori, da je bilo to takrat, ko je prebrodila težko življenjsko obdobje, zaznamovano s slabo samopodobo, motnjo hranjenja in slabo partnersko zvezo. »Saj so mi tudi prej govorili, da sem lepa, vendar jaz tega nisem videla. Tega sem se začela zavedati šele nekje leta 2023, ko sem predelala svoje težave, ki sem jih opisala tudi v knjigi z naslovom Je vse slabo res samo slabo. To je neke vrste izliv mojih čustev, napisala sem tako, kot sem se takrat počutila,« pripoveduje. S knjigo je želela sporočiti, da je vsakdo ranljiv in da s tem ni nič narobe, prav tako ne, če poišče strokovno pomoč, kot jo je tudi sama, čeprav je to v družbi še vedno precejšen tabu. »Želela sem povedati, kako lahko s trdno voljo izplavaš iz vsakih težav,« dodaja, pa ne samo iz konkretno takšnih, kakršne je imela sama, ampak tudi iz drugačnih, s katerimi se spopadajo bodisi mlajši bodisi starejši ljudje.

Katja, sicer ljubiteljica pilatesa, sprehodov po gozdu, hoje v hribe in branja, namerava nadaljevati poklicno pot v sanitarnem inženirstvu, si pa želi, kot je že omenila, 'ob strani' razviti eno svojo idejo, ki je sicer še ne želi javno razkriti. Da bi se še enkrat prijavila na kakšno lepotno tekmovanje, pa ne razmišlja, saj pravi, da je bila ena tovrstna izkušnja povsem dovolj. Dekletom, ki razmišljajo o tem, priporoča sodelovanje v projektih, kakršen je Miss Slovenije, ker »ti lahko odpre ogromno vrat, ampak moraš tudi ti biti odprt za nove priložnosti, sicer lahko zapraviš eno leto, pa od tega nimaš nič«. Če se želi dekle zgolj pokazati javnosti, je morda zanjo bolj primerno kakšno drugo, bolj 'klasično' lepotno tekmovanje, ki pa resnici na ljubo niso več tako odmevna, kot so bila pred leti.

Peter Pavlovič

Članek je objavljen v novi številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje