»Korenine moje domovine« - film in pogovorni večer

V krški Dvorani v parku so v četrtek, 16. novembra, predvajali dokumentarni film z naslovom »Korenine moje domovine«, večer pa je dopolnil pogovor s tremi strokovnjaki, ki so z občinstvom delili ugotovitve glede zgodovine našega prostora.

Dogodek so pripravili pri Zavodu Svibna, regijskem zavodu za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja, v okviru katerega je Bernardka Zorko povedala, da so si že vse od premiere filma Korenine moje domovine želeli ta film 'pripeljati' tudi v Posavje. »Ustvarjalce filma smo kontaktirali v začetku letošnjega leta in se dogovorili za to, da se film v Krškem predvaja v pozni jeseni, ko ni več toliko dela zunaj. Gre za lepo sodelovanje med Zavodom Svibna in študijskim krožkom Etno-fletno; vse skupaj razumemo kot dobro dopolnitev. Veseli nas, da bomo izvedeli nekaj novega ob ogledu filma,« je še povedala Zorko.

»Človek je kot drevo«

Za nekaj besed smo prosili režiserko filma Korenine moje domovine Branko Urbanija, ki je povedala, da »film osvetljuje našo preteklost oz. zgodovino z malce drugačnega zornega kota. Kot v filmu pove Dušica Kunaver, je 'človek kot drevo – ima korenine in krošnjo, ki se ozira v svet. In če nima korenin, je hlod; hlod pa lahko brcneš kamorkoli'. Če je človek opolnomočen z znanjem o svoji identiteti, zavedanjem, kdo je in od kod prihaja, tedaj je kot steber, je pokončen. Ustvarjalcem filma se nam je zdelo pomembno, da se to osvetli, ker nam na tem področju manjka samozavesti; nismo namreč vredni nič manj kot drugi narodi,« je še povedala Urbanija in poudarila, da je film nastajal dve leti.

Situle, lipicanci in ustoličevanje knezov …

V filmu Korenine moje domovine, ki je nastal v okviru študijskega krožka Etno-fletno iz Trzina, svoj pogled na slovensko zgodovino predstavi 18 uglednih strokovnjakov: pater dr. Karel Gržan, Dušica Kunaver, prof. dr. Anton Perdih, Jožica Valenčak, mag. Ivan Sivec, akad. prof. Oskar Kogoj, Daria Borovski, prof. dr. Borut Juvanec, Simon Prosen, Branka Urbanija, dr. Andreja Benko, Fanika Polenik, Debora von Kastelmur, Heidi Svetina, Maja Brozovič, Jožica Rihter, Tomaž Svete in pisatelj Marij Čuk.

Vsebinsko zgoščen dokumentarni film med drugim govori o situlah, o najdbi kamnite sekire v Trzinu, o pomenu pravljic, o rabi dvojine v slovenskem jeziku, o kozolcu, gradiščih s svetišči, o praslovenščini, o slovenskih narečjih. Govori tudi o Karantaniji, sedmih slovenskih pokrajinah, panjskih končnicah, trstenkah, pa o lipi kot simbolu slovenstva. Film predstavi tudi pomen človeške ribice, lipicancev, orehove potice, vlogo železa, ustoličevanje knezov, kranjsko čebelo in vlogo Franceta Prešerna. In kot v filmu pravi mag. Ivan Sivec, smo vendarle »dosanjali tisočletne sanje,«, pater dr. Karel Gržan pa je zaključil z mislijo, da je »domovina prostor, kjer se znamo uskladiti za skupne cilje«.

Razprava o zgodovini našega prostora z uglednimi gosti

Po končanem ogledu filma je sledila razprava o zgodovini slovenskega prostora, ki jo je usmerjala režiserka filma Branka Urbanija. Gostje so bili publicistka in zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva Dušica Kunaver, samostojni raziskovalec izvorne zgodovine Slovencev in član Etno-fletno študijskega krožka Simon Prosen ter prof. dr. Anton Perdih, po izobrazbi kemik ter strokovnjak s področja genetskih raziskav, ki pričajo o izvoru Slovencev in Evropejcev.

Kot je povedala Dušica Kunaver, slovenski prostor premore 10.000 ljudskih pesmi, zato »bodimo spoštljivi do tega dejstva«. Poudarila je tudi, da nas opolnomoča edinole znanje in ne potvorjena zgodovina, »s katero se je treba ukvarjati«.

»Imamo vse, kar imajo veliki«

Simon Prosen je zbrane navdušil z obsežnim znanjem o bogati zapuščini slovenskega naroda, sam sebe pa je predstavil kot povestičarja, saj je povest namreč stara beseda za zgodovinopisje, ki nedvoumno pove, da moramo delati 'po vesti', saj po mnenju Prosena ni dovolj le »razumska interpretacija zgodovine; potrebno jo je interpretirati, kot čutiš«. Prosen je poudaril, da je veličina naroda v tem, da premoremo veliko ljudskih pesmi, bajeslovja in duhovne podlage: »Imamo vse, kar imajo veliki«, je slikovito ponazoril.

O domorodni teoriji priseljevanja in o izvoru Slovencev ter Evropejcev na podlagi genetskih raziskav je s svojim obsežnim znanjem postregel prof. dr. Anton Perdih, ki je razložil teorijo velikega cunamija in marsikatere teorije postavil na glavo oz. pod vprašaj. Spregovoril je tudi o t. i. haploskupinah z istim skupnim prednikom in o prvotnih Praslovenih, pri čemer je izpostavil, da se izraz Praslovani, ki je relativno mlada beseda, nekako 'vsiljuje' v naš jezik.

»Vsaka vas ima svoj glas«

Dušica Kunaver je spregovorila še o pomenu obredov, ritualov in ljudskega petja ter potrdila, da dejansko drži, da ima »vsaka vas svoj glas«. Opozorila je tudi na dejstvo, da bo že čez nekaj let šlo dragoceno vedenje, ki se ohranja pri starejših generacijah, žal v pozabo, če ga ne bo nihče zapisal. »V šegah, pesmih in pregovorih ter verzih se skriva neizmerno bogastvo; bodimo ponosni na to,« je še poudarila Kunaver.

Simon Prosen je razložil pomen besede ajd, gradišče ter izraza 'baba'; za slednjega velja, da je sinonim za modro žensko oz. žensko, ki je prišla do modrosti. Gradišče, tako Prosen, pa je utrjena naselbina na vrhu hriba, ki omogoča umik v času nevarnosti in omogoča preživetje. Spregovoril je tudi o prostorih za obrede, ki so jih naši predniki imenovali 'tičnice'. O pomenu besede ajd pa je povedal, da dejansko pomeni 'rod, pleme, narod'. Dejal je tudi, da so v slovenskem prostoru naši predniki znali izdelovati jeklo, zato je bilo ogromno vpadov v naše kraje.

»Genetika kaže svoje«

Prof. dr. Anton Perdih je še predstavil razliko med priseljevalno in domorodno teorijo izvora Slovencev, pri čemer se mu slednja zdi bolj verjetna, saj za prvo po njegovem ni izročil in gre za neke vrste dogmo, ki se jo brani, tako Perdih, z vsemi štirimi. »Kar nas učijo, ne drži, saj genetika kaže svoje,« je ob koncu strnil svoje misli Perdih in s tem vso zgodovino postavil tako rekoč 'na glavo'.

Ob koncu vsebinsko strnjenega dogodka so gostje pogovornega večera skupaj z občinstvom zapeli še pesem Lipa zelenela je, kar je dogodku pridalo prav posebno domoljubno noto.

Sledila je še pogostitev in druženje ob izmenjavi mnenj, obiskovalci pa so lahko tudi kupili knjige gostov pogovornega večera.

Posnetek pogovornega večera lahko najdete na youtube kanalu Branke Urbanija tukaj. Vabljeni tudi k ogledu napovednika filma Korenine moje domovine, ravno tako z youtube kanala Branke Urbanija (spodaj).



A. K.