Mama Rezka praznuje 90. rojstni dan

Terezija Valenčak iz Brezine, vsi bližnji jo kličejo mama Rezka, se je rodila v družini Hervol v Bukošku, kjer je bilo sedem otrok, dve dekleti in pet fantov. Rezka je na svet kot četrti otrok privekala 8. aprila 1920. Na današnji 90. rojstni dan ji je v s soncem obsijano četrtkovo jutro prišel čestitat tudi brežiški župan Ivan Molan ter z njo poklepetal o vsakdanjih dogodivščinah. Valenčakova ni mogla skriti veselja in navdušenja nad pomembnim obiskom, župana je takoj pohvalila, da je imel lep govor na zadnjem srečanju brežiških starostnikov, ki se ga je tudi sama udeležila. Stkala pa sta še nekaj utrinkov iz njene preteklosti, saj je rekla, da je v času svojega rosnega otroštva tudi ona nekaj let živela prav v Selah pri Dobovi, kjer domuje tudi župan Molan.

V nadaljevanju pogovora pa sva odstrnili še pisano paleto podrobnosti iz njene življenjske poti, ko je dejala, da je bil njen oče čevljar, mama pa je doma gospodinjila in tako skrbela za številno družino, od katere sta živa še brat Stanko in ona.

Svojih otroških let se živo spominja, dejala je, da so bili revni, tudi za praznike kot je velika noč so jedli le koruzni kruh. Sama ni dolgo hodila v osnovno šolo, saj so jo starši izpisali, da je pazila mlajšo sestro, ker so gradili hišo in se je za nekaj let zaposlila tudi mama. Po njenih besedah jim je kruh dajala tedaj „ciglana", v njej se je še ne 15-letna zaposlila tudi sama.

Z bodočim zakonskim partnerjem Antonom sta leta 1937 dobila sina Toneta, se leta 1940 poročila, potem pa so bili v času nemške okupacije skupaj s starši izseljeni v Nemčijo. Tam se je rodila hčerka Rezika. Nekaj zgodb je mama Rezka povedala tudi iz časov izseljenstva, dodala pa je pretresljivo izpoved, v kakšnem stanju so našli hišo, ko so se vrnili domov. Ker je bil brat v partizanih, jim je priskrbel nekaj hrane ter jim po vseh močeh pomagal, da so preživeli tiste težke povojne dni.

Mož je po njenem pripovedovanju takoj poprijel za delo, tako sta pričela graditi hišo in leta 1950 se jima je rodil še Jože. Ob misli na otroke se ji orosijo oči in pove, da ima zelo dobrosrčne otroke, ki zelo skrbijo zanjo, še posebej pa najmlajši, ki z njo prebiva v skupni hiši. Sin Tone je poskrbel za potomce, saj ima hčerko Brigito in sina Borisa. Boris pa si je že prav tako ustvaril družino in ima hčerko Katjo ter sina Andreja. Tudi Brigita je povečala družinsko vejo s hčerkama Tamaro in Suzi, slednja pa je mamo Rezko razveselila že s prapravnukom Maticem. Hčerka Rezika se prav tako ponaša z dvema hčerama Darjo in Melito. Obe pa imata že tudi svoje otroke, Darja Andraža in Gajo, Melita pa Nino.

Čila, dobrohotna in prijazna gospa Rezka pa med drugim še navede, da ji je sedaj res lepo in vsega je v izobilju ter kot še enkrat pridoda, da je vsega celo preveč. Ko bi lahko jedla, ni imela, sedaj pa, ko je vsega, kar ji srce poželi, pa ne sme jesti, saj mora paziti na prehrano, čeprav se kdaj pa kdaj tudi rahlo pregreši. Pod njenim budnim očesom sin skrbno kuha, obdeluje vrt, sama pa pregleduje rožice, zelo rada kaj prebere in vestno spremlja televizijske nadaljevanke.

V današnje popoldne bo njena hiša polna, saj bodo v goste prišli tako otroci kot njihovi otroci in tudi drugi bližnji, ki se bodo z njo poveselili ob tako visokem jubileju.

M. K.