Časopis za pokrajino Posavje
17.10.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Med seboj je povezal skoraj 40 tisoč ljudi

Objavljeno: Sobota, 18.09.2021    Rubrika: PANORAMA Redakcija
David Smukovič - izdaja treh knjig (8)

David Smukovič z vsemi tremi na novo izdanimi knjigami

David Smukovič iz Račje vasi je v letu 2021 končal več kot deset let trajajoč rodoslovno-knjižni projekt – trilogijo o župnijah: Cerklje ob Krki, Sv. Križ – Podbočje in Čatež ob Savi. Gre za natančne rekonstrukcije domačij od okrog leta 1700 do leta 1910. Med seboj je tako povezal blizu 40 tisoč ljudi in naredil vse rodovnike v teh župnijah. S knjigami je želel približati bogato zgodovino tukajšnjih krajev.

David Smukovič-Korenine svetokriške fare

Korenine svetokriške fare je Davidova najobsežnejša knjiga (foto: D. S.).

O danes 38-letnem Davidu Smukoviču smo pisali že pred sedmimi leti, ko je izdal prvo knjigo Korenine cerkljanske fare. Odločil se je, da bo natančne rekonstrukcije domačij in rodovnike naredil tudi še za sosednji svetokriško in čateško župnijo, saj njegovi predniki izhajajo tudi od tam. To je bil zanj velik izziv, saj ima še družino in službo, priznava, a je bil od vsega začetka prepričan, da bo zmogel. Letos mu je uspelo izdati še tri knjige, in sicer dopolnjeno izdajo Korenine cerkljanske fare, Korenine svetokriške fare in Korenine čateške fare. Najobsežnejša je svetokriška, ki ima 1397 strani in zajema 41 vasi, cerkljanska ima po dodanih približno sto straneh zdaj 1126 strani in zajema 13 vasi, čateška pa ima 743 strani in 15 vasi. V vseh treh knjigah, katerih tiskanje je omogočila Občina Brežice, je med seboj povezal skoraj 40 tisoč ljudi, devet tisoč v Koreninah cerkljanske fare in več kot 30 tisoč v ostalih dveh, saj so še vedno ohranjene starejše matične knjige, ki zajemajo podatke tudi do treh generacij nazaj. Po njegovih besedah so vse tri knjige povezane med seboj, saj so se v preteklosti župljani iz vseh treh župnij poročali med seboj, tako da ima dejansko skoraj vsak svoje prednike ne samo iz ene župnije, ampak lahko tudi vseh treh. »V knjigah niso zgolj rodoslovni podatki, temveč tudi zgodovina krajev, zanimive zgodbe, stare fotografije, obdelani statistični podatki in drugo,« pojasni David, ki se z rodoslovjem ukvarja že od leta 2007, kot sam pravi, pa je vloženega dela v vse izdaje knjig za deset let, oz. preračunano v ure, za kar deset tisoč ur, sem pa spadajo raziskovanje, pisanje, obiski v nadškofijskih in župnijskih arhivih itd.

Zanimivost: v svetokriški fari izginilo sedem cerkva

Vsaka od knjig ima še določene dodatke. V Koreninah svetokriške fare so tako zajete tudi tri uskoške vasi (Poklek, Cerovica in Novo Selo Žumberačko, ki so nekdaj spadale pod svetokriško župnijo), za katere je značilno, kot je ugotovil, da so bili njihovi prebivalci rimokatoliki in grkokatoliki, prav tako ni bilo delitve kmetij, kar pomeni, da je bilo vse vodeno pod isto številko, se pravi ogromno ljudi, otrok, priimkov pod isto številko. Pri tem David kot zanimivost omenja, da je pri svojem raziskovanju ugotovil, da je v obdobju od Valvasorja oz. sredine 17. stoletja do franciscejskega katastra oz. okoli leta 1825 v svetokriški župniji izginilo sedem cerkva, zakaj so bile opuščene, ni znano. To so bile cerkve sv. Mihaela na Bočju, sv. Lovrenca na Brezju v Podbočju, sv. Benedikta na Vinjem Vrhu, sv. Janeza Krstnika v Gadovi peči, sv. Jakoba na lokaciji sedanjega pokopališča v Podbočju, sv. Jurija na Slinovcah in sv. Vida pri današnji vasi Gradnje. V tej knjigi so objavljena tudi pisma oz. zelo podrobne in nazorne informacije o vojakih iz svetokriških vasi, ki so se šli bojevat v prvo svetovno vojno, objavljenih pa je tudi nekaj fotografij o videzu starih hiš, ki jih hrani Etnografski muzej. »V hribovskih vaseh je bilo življenje veliko težje kot v dolini, niso imeli toliko zemlje, ljudje so prej umirali. V dolinskih vaseh je populacija rasla, nastajale so nove kmetije, zato so se skozi zgodovino veliko bolj spreminjale kot hribovske,« dodaja. Razširjena izdaja Korenin cerkljanske fare vsebuje še nekaj dodatnih vasi, ki mejijo na župnijo Cerklje ob Krki, in rodovnike ljudi, ki so se v cerkljansko preselili iz leskovške župnije. Pri Koreninah čateške fare so vključeni podatki od leta 1789 dalje, odkar obstaja župnija, kot jo poznamo danes, pred tem je vanjo spadala tudi Velika Dolina. Kot zaključek te knjige je dodal še popis vseh gospodarjev z okrog leta 1830 z velikostjo kmetij po hišnih številkah in vaseh za župnijo Leskovec pri Krškem ter rekonstrukcijo mesta Brežice s predmestjem po hišah od zadnje četrtine 18. stoletja do leta 1848, povsem na koncu pa je še Davidov rodovnik, ki predstavlja neke vrste zaključno dejanje zadnje od treh knjig. »S svojim rodovnikom sem takrat začel in sedaj tudi končal,« izpostavi. Za naslovnice vseh treh knjig je poskrbel Davidov brat akademski slikar Gregor Smukovič.

S knjigami širša zgodovina postane osebna

Postregel je tudi z določenimi zanimivimi odkritji med raziskovanjem. Tako je na nekdanji utrdbi Gradišče pri Velikih Malencah stala zgodnjekrščanska cerkev, na prostoru med Borštom in Krško vasjo, kjer so danes »gomile«, kot pravijo domačini, pa so se leta 2017 ob zelo vročem poletju na fotografiji iz zraka lahko videle nenaravne formacije premera 60 metrov, kar kaže, da je bilo v preteklosti na tej lokaciji verjetno prazgodovinsko naselje, a tega do danes ni še nihče podrobneje raziskal. Lotil se je tudi genetskega rodoslovja (ker ni bilo več pisnih virov), s katerim je lahko ugotovil skupne prednike. »Pri nas je največkrat predstava ali že kar mit, da nek priimek izvira iz časov Napoleona, a se je izkazalo, da to nujno ne drži,« poudarja in še pove: »Namen mojih knjig je ljudem čim bolj približati zgodovino brežiške, krške in kostanjeviške občine in okoliških krajev. S knjigami tako širša zgodovina prostora postane osebna, saj si s pomočjo mojih knjig ljudje lahko izdelajo natančne rodovnike za svoje družine oz. za osebe, ki jih zanimajo, vse do leta 1910. Lahko spremljajo, kam vse so se sorodniki in drugi ljudje preseljevali, s čim so se ukvarjali, zakaj so umrli idr.« Kot pravi, bo najbolj zadovoljen in mu bo največ pomenilo, ko bo lahko osrečil nekoga, ki doslej ni nikoli raziskoval svojega rodovnika in lahko sedaj v teh knjigah najde svoje korenine, svoje prednike. Ima tudi spletno stran www.ds-korenine.com, kjer lahko izveste nekaj osnovnih informacij o knjigah, objavljena so njihova kazala ter avtorjev kontakt in ponudba. Vse tri knjige so seveda na voljo tudi za naročilo. David ob koncu še z olajšanjem izjavi, da se bo zdaj končno več lahko posvetil svojim otrokom, v prihodnosti pa bi se rad lotil še kakšnega podobnega projekta.

Rok Retelj

Prispevek je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 16. septembra 2021.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»