Na krompirfestu zmanjkalo krompirja

Pridružilo se nam je nekaj podpornih članov za pomoč pri prenašanju težkih bremen, kot so plin, gorilec, krompir in še mnogo ostalega pribora vključno z mizami in klopmi.

V dopoldanskih  urah smo prispeli z avtobusom  do stojnice, ki jo je postavil organizator  TD Šenčur in Občina Šenčur. Del naše  ekipe  jo je okrasil, drugi del se je lotil priprave  krompirja. Glavna kuharica Jožica s pomočnicami je po našem lastnem receptu spražila čebulo in klobase, nato je dodala narezan krompir, začinila in proti koncu zalila še s cvičkom. 

Ob 12. uri se je pričela slavnostna otvoritev s pozdravom predsednika Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi Alojza Gregorčiča, doma  iz Mokronoga, kjer se je prvič  začelo praženje  krompirja. Sledila je povorka starih traktorjev , sprevod  strojev in naprav, večinoma lesenih, ki so se včasih uporabljali za sajenje, sortiranje ali prevažanje krompirja. Pripeljala se je tudi Marija Terezija. Prav ona je v tistih časih ukazala, da se mora saditi krompir, da bi pregnali lakoto. V Evropo ga je prinesel Krištof Kolumb. Pražen krompir smo lahko začeli deliti šele po 12. uri, ko je  godba odigrala  krompirjevo himno. Tako  med drugim veleva  deset  zapovedi, ki jih je sprejelo Društvo za priznanje praženega krompirja (DPK). Prav tako  zapoveduje, da mora vsaka pražilska ekipa spražiti najmanj 50 kg krompirja in ga deliti brezplačno. Pa si zdaj predstavljajte koliko krompirja se je  na festivalu spražilo. Na tisoče kilogramov se ga je pojedlo, pa še zmanjkalo ga je. Ta jubilejni  festival je obiskala neverjetno velika množica jedcev. Za degustacijo smo spekle tudi krompirjevo pito, krompirjev kruh in potico ter pripravile še marmelado iz krompirja, ki smo jo okrasile s šopkom cvetja iz krompirjevih rezin. Malce nenavadna, ampak odlična. Na naši samooskrbni njivi  v Tržišču že nekaj let sadimo krompir sorto Bellarosa, namenjen prav za ta festival pa za kuharske delavnice in pogostitve na družabnih dogodkih. Pridelamo tudi čebulo, korenje in še druge povrtnine. 

Na festivalu je pražilo krompir več kot 60 ekip iz Slovenije in tujine. Iz sevniške občine  jih je bilo šest, iz Tržišča kar štiri. Poleg AKŽ  še TD, DU in Društvo Hrast. Za sodelovanje smo prejeli priznanje in predpasnik. 

Organizatorji so se res potrudili in pripravili lep in zanimiv  program, ki je trajal še potem, ko smo se dobre volje in s praznimi lonci odpeljali proti domu. Tudi vreme je bilo primerno. Prihodnje leto vas vabimo v Prekmurje, v Lipovce, v občini Beltinci, kjer bo spet dišalo po odličnih sevniških grajskih klobasah in najboljšem malkovškem cvičku.