Na letošnje rokovo v Brežicah odprli tudi ulično razstavo in postregli s »telerflajšem«

Že dolga leta 16. avgusta, ko goduje sveti Rok, ki mu je posvečena romarska cerkev v Brežicah, sem prihajajo množice vernikov iz različnih koncev, da bi se priporočile temu svetniku predvsem zoper razne nalezljive bolezni. Tudi letos je bilo ta dan pri več svetih mašah veliko romarjev, osrednje slovesno bogoslužje je vodil letošnji diamantni duhovnik Alfonz Grojzdek, po deseti maši so pred cerkvijo odprli tudi ulično razstavo in navzoče pogostili s tradicionalnim »telerflajšem«.

Grojzdek, ki pri svojih skoraj 92 še vedno vodi župnijo – že nekaj časa je župnik v Krškem – in letos obhaja 65 let mašniškega posvečenja, je v pridigi med drugim poudaril pomen sv. Roka tudi za današnje življenje in zakaj se mu je vredno priporočati. Ob koncu se mu je Mihaela Rudar Neral, predsednica Župnijskega pastoralnega sveta v Brežicah, v imenu občestva zahvalila in mu čestitala ob tako visokem, diamantnem duhovniškem jubileju. Nato se je dogajanje prestavilo zunaj pred cerkev, kjer je ta dan potekal tudi rokodelski sejem z lokalnimi ponudniki in predstavitev njihovih dejavnosti, sledilo pa je še odprtje ulične razstave.

Rokovega ni brez sejma in »telerflajša«

V odprtje razstave z naslovom »Brežice – romarsko mesto: Od maše na sejem in telerflajš«, ki sta jo pripravili avtorici dr. Ivanka Počkar in Alenka Černelič Krošelj, je popeljal Jurij Žnideršič, predsednik Društva 1824, ki je skupaj z Župnijo Brežice organiziralo Rokovo 2025. Poudaril je, da z različnimi uličnimi razstavami po mestu skušajo tudi mlajše generacije spodbuditi k temu, da se kdaj ustavijo, si ogledajo panoje in tako izvejo o prednikih in predvsem temeljih, na katerih danes živimo. Černelič Krošelj je omenila, da je lani minilo 260 let od gradnje sedanje podružnične cerkve sv. Roka, ki so jo kot že tretjo na tem mestu postavili leta 1764, glavni vzrok, da so jo posvetili sv. Roku, pa je bila najverjetneje kuga, ki je v Brežicah in okolici morila med letoma 1646 in 1652. Počkar je v nadaljevanju predstavila, kaj je na razstavnih panojih in kako so v preteklosti praznovali rokovo v Brežicah. »Ob romarski cerkvi sv. Roka in po mestu je bilo praznovanje rokovega stoletja povezano z romarskim vrvežem in z velikim sejmom vzdolž glavne mestne ulice. Tu so brežiške gostilne postregle tudi s ’telerflajšem’. Danes malokdo od vprašanih ve, kaj je to. Zato sva se s kolegico Alenko Černelič Krošelj leta 2014 ob 250. obletnici cerkve sv. Roka odločili, da bi oživili spomin na to nekoč priljubljeno in značilno romarsko jed v Brežicah, o čemer govori tudi en del panojev na razstavi. Ob sejmu okoli cerkve, ki spet iz leta v leto narašča, in za lepše praznično vzdušje – torej goveja juha s koščkom govedine. Vabljeni k stojnicam z izdelki in pridelki naših domačih ljudi ter ogledu razstave ob praznovanju rokovega nekoč in danes,« je povedala Počkar.

Pri Rokovi cerkvi so s pomočjo KS Brežice nedavno postavili tudi dve novi klopi, da se lahko romarji in drugi mimoidoči odpočijejo in preživijo v senci brežiških dreves, je še omenila Černelič Krošelj. Dolgoletni brežiški župnik, zdaj pa duhovni pomočnik Milan Kšela pa je ob tem predlagal, da bi se pričujoča razstava znašla tudi v brošuri, podobno kot so jo izdelali že za 200-letnico prve šolske stavbe v Brežicah, kjer je zdaj Slomškov dom.

Legendarno poročilo iz 15. stoletja o priljubljenem svetniku Roku pove, da se je rodil okoli leta 1295 v mestu Montpellier v južni Franciji. Zgodaj je osirotel, razdal svoje veliko premoženje revežem in se leta 1317 odpravil na božjo pot v Rim. Po Italiji je takrat razsajala kuga, ki so jo zanesli mornarji z Vzhoda. Ljudje so trumoma obolevali in umirali. Rok se je na svoji romarski poti ustavil v več krajih, kjer je stregel kužnim bolnikom. Tudi v Rimu je delal tako in številne je ozdravil tako, da jih je prekrižal. Ko se je vračal domov, je v Piacenzi na severu Italije še sam zbolel. Najprej je ležal med bolniki, potem pa se je mukoma zavlekel v gozd ter se naselil v zapuščeni koči. Tam ga je s pijačo krepčal angel, iz bližnjega gradu pa mu je pes prinašal kruh in meso. Po angelu čudežno ozdravljen, se je Rok vrnil v domače mesto, ki je bilo takrat vpleteno v vojsko s sosedi. Bil je tako spremenjen, da ga nihče ni prepoznal. Sam pa tudi ni hotel povedati kdo je, niti tedaj, ko so ga meščani obdolžili vohunstva in ga zaprli v ječo, kjer je po petih letih umrl 16. avgusta 1327. Sv. Roku se priporočajo zoper razne nalezljive bolezni, proti bolečinam v nogah, kolenih, proti oteklinam, proti steklini in živinski kugi. Kot zavetnika ga častijo zdravniki (predvsem kirurgi), lekarnarji, kmetje, obrtniki, jetniki, grobarji in drugi. (Vir: Revija Ognjišče)

Praznovanje Rokovega 2025 v Brežicah se je sicer začelo že na predvečer godovnega dne oz. na praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren zvečer, ko sta že po tradiciji potekala tudi blagoslov zdravilnih rož in procesija s petimi litanijami Matere Božje, prav na rokovo je bilo zjutraj, dopoldne in zvečer kar pet mašnih bogoslužij, naslednji dan, na Rokovo nedeljo, pa je na osrednji mašni slovesnosti ob 10.00 maševal p. Ivan Herzeg DJ, direktor slovenskega programa Radia Vatikan, ki letos obhaja srebrni duhovniški jubilej oz. 25 let mašniškega posvečenja.

R. R.

#povezujemoposavje