Naj stranišče 2025: med mestnimi občinami krška na 7. mestu, med ostalimi Brežice druge

V Društvu za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB) so 21. novembra v Žalcu razglasili rezultate in podelili nagrade in priznanja za najbolje urejena javna stranišča v Sloveniji v letu 2025. Komisija KVČB, ki je ocenjevala dostopnost, označenost dostopa, urejenost, število sanitarij, sanitarije za invalide, opremo in v straniščih razpoložljiv higienski material, je obiskala več kot 160 lokacij po Sloveniji in na podlagi kriterijev ocenila in med mestnimi občinami priznanje za najlepše urejena javna stranišča na območju mestnih občin podelila Mestni občini Nova Gorica, med 103 ostalimi občinami pa si je priznanje za najboljšo urejenost javnih sanitarij prislužila Občina Črnomelj.

Kot je dejala na prireditvi predsednica ocenjevalne komisije KVČB Tjaša Draškovič, na podlagi ugledov ugotavljajo, da so javna stranišča po Sloveniji praviloma čista, urejena in dostopna: "Veseli nas, da se občine trudijo in gradijo ali obnavljajo lokacije javnih stranišč. Napredek na tem področju je iz leta v leto bolj viden in pomembnost akcije Naj javno stranišče vedno bolj jasna. Skupaj rešujemo problematiko urejenih javnih stranišč, ki so pomemben del družbe, za bolnike s KVČB pa še toliko bolj. Še naprej se bomo trudili dosegati dobre rezultate in sledili cilju, da bi vsaka občina imela urejena javna stranišča".

Med ocenjenimi javnimi stranišči v 11 mestnih občinah se je Mestna občina Krško uvrstila na 7. mesto (ocenjena javna stranišča: Stadion Matije Gubca, Tržnica Videm in na CKŽ 44 v Krškem), med ostalimi (nemestnimi) občinami pa se je Občina Brežice z v letu 2024 temeljito prenovljenimi javnimi sanitarijami na Tržnici Brežice zavihtela na 2. mesto, Občina Radeče z novo urejenimi stranišči na Tržnici Radeče na 13. mesto, Občina Sevnica pa z javnima straniščema v mestnem parku ob otroškem igrišču in v centru Sevnice v neposredni bližini banke in tržnice na skupno 37. mesto od ocenjenih javnih stranišč v 103 občinah. Občina Kostanjevica na Krki še vedno nima javno dostopnega javnega stranišča (v to kategorijo se zaradi pomanjkanja higienskih razmer ne uvrščajo kemična stranišča), prav tako nimajo urejenih javno dostopnih stranišč v občini Bistrica ob Sotli.  Sicer sta ’straniščno metlico’ zaradi neustreznih higienskih razmer na javnih straniščih letos prejeli Mestna občini Ptuj (med mestnimi občinami) ter Občina Ajdovščina (med nemestnimi občinami).

"To je za našo občino pomembno priznanje, saj potrjuje, da smo na pravi poti pri zagotavljanju urejenih, dostopnih in varnih javnih prostorov. Na Občini Brežice si prizadevamo, da so vsi javni prostori urejeni, dostopni in varni – za občane, obiskovalce, družine, starejše in osebe s posebnimi potrebami. Prav zato smo se odločili za temeljito ureditev javnega stranišča na Tržnici Brežice, ki je bilo odprto pred letom dni – novembra 2024. Investicija v vrednosti dobrih 130.000 evrov je bila v celoti financirana iz občinskega proračuna. Stranišča obsegajo 44 m² ter vključujejo WC za ženske, moške in invalide, poleg tega pa smo poskrbeli tudi za družine z majhnimi otroki, saj je na voljo priročna previjalna miza. Ob temeljiti ureditvi javnih sanitarij so se pojavile tudi kritike, da je finančni vložek občine prevelik. Vendar na občini menimo, da je bil potreben. Javno stranišče je prostor intime, kjer se mora vsak uporabnik počutiti udobno in varno, in Občina Brežice to zagotavlja. Gre za projekt, od katerega imajo resnično korist vsi občani, hkrati pa prispeva k temu, da je naše mesto prijazno tudi za obiskovalce in turiste, saj se občina Brežice redno uvršča med šest najbolj obiskanih turističnih občin v Sloveniji," je ob prejemu priznanja povedal podžupan Mihael Petančič.

Predsednica društva Mateja Saje je v biltenu zapisala, da akcija ocenjevanja javnih stranišč izhaja iz poslanstva društva, ki si prizadeva izboljšati kakovost življenja ljudi s kronično vnetno črevesno boleznijo in da bi ti imeli čim bolj neovirano in aktivno življenje kljub težki bolezni: "Eden od pomembnih posebnih socialnih programov je program odpravljanja ovir pri dostopu do sanitarij v bivalnem in delovnem okolju. Najpogostejše težave, ki spremljajo obolele, so odvajanje mehkejšega in vodenega blata, bolečine v trebuhu, krči in nujni, pogosti in hitri pozivi na blato. Med zagonom bolezni moramo osebe s KVČB na stranišče tudi do 30-krat dnevno in zato potrebujemo stalen ter hiter dostop do stranišč, kjer koli smo, naj bo to doma ali zunaj. V javnosti in na delovnih mestih pogosto naletimo na oviro pri dostopu do sanitarnih prostorov. Soočamo se s problemom zaklenjenih ali plačljivih sanitarnih prostorov. Veliko težav imamo tudi na delovnem mestu, kjer zaradi narave svojega dela ne moremo zapustiti delovnega mesta. V Društvu za kronično vnetno črevesno bolezen že 17. leto zapored izvajamo akcijo »Trenutno odsoten – hvala za razumevanje« v podjetjih in drugih delovnih organizacijah z namenom ozaveščanja delodajalcev o tem, kakšna je kronična vnetna črevesna bolezen in s kakšnimi težavami se soočamo bolniki." Kot je še dejala, bodo akcijo, ki poteka že vse od leta 2009, v naslednjih letih razširili še na bencinske servise ob avtocestah, pod drobnogled pa vzeli tudi urejenost stranišča v 11 bolnišnicah, desetih zdravstvenih domovih in šestih večjih trgovskih središčih po Sloveniji.

Kronična vnetna črevesna bolezen je skupno ime za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis. Gre za imunsko pogojeno bolezen, ki povzroča vnetje črevesa ali celotne prebavne cevi. Najpogosteje se pojavi med 15. in 35. letom starosti, pojavnost bolezni pa narašča tudi pri otrocih. Bolezen lahko prizadene kogar koli v katerem koli življenjskem obdobju. V Sloveniji se s to boleznijo po študiji, ki so jo opravili v KVČB, sooča okoli 7500 ljudi.

B. M., foto: Občina Brežice