»Naj živi prvi maj! Naj živi prijateljstvo in sosedska skupnost!«

V zgodnjem prvomajskem jutru so še stekle zadnje priprave in do devetih smo se zbrali Reštanjčani na ovinku pri ekološkem otoku (po starem bi rekli Razkaže), da bi sprejeli godbenike in majsko dopoldne preživeli skupaj. Kar 66 nas je bilo – pravo medgeneracijsko srečanje. Vsak prisotni je na svoj način poskrbel za dobro počutje vseh in vsega je bilo na pretek – hrane, pijače, glasbe, iger ... dobre volje.

Nekaj čez dogovorjeno uro smo svečano sprejeli osrednje goste – godbenike Pihalnega orkestra DKD Svoboda Senovo. Že od petih zjutraj so prebujali  Senovčane, budili v Brestanici, Koprivnici, na Velikem in Malem Kamnu in potlej so se pripeljali na Reštanj, vendar to ni bila njihova zadnja postaja.

Ob tej priložnosti nas je nagovorila soseda in predstavnica našega vaškega Ministrstva za dobro voljo Marta Plankar: »Spoštovane sosede, spoštovani sosedje, dragi prijatelji, spoštovani godbeniki – iskreno dobrodošli na današnjem prvomajskem srečanju!

Veseli me, da se lahko znova srečamo ob tem prazničnem dnevu, ko obeležujemo praznik dela – dan, posvečen vsem delavkam in delavcem, njihovemu trudu, vztrajnosti in solidarnosti. Prvi maj je priložnost, da si vzamemo čas zase, za svoje bližnje, in da se povežemo kot skupnost – tako kot danes.

Posebna zahvala gre našim godbenikom, ki s svojo glasbo vsako leto ustvarite pravo praznično vzdušje. Vaša prisotnost ni le tradicija, temveč tudi srce našega praznovanja. Hvala vam, da s svojimi nastopi že od navsezgodaj budite praznični dan!

In hvala tudi vam, dragi sosedje, ker z vašo prisotnostjo dokazujete, da znamo stopiti skupaj, si podati roko in praznovati kot ena skupnost – povezana, srčna in ponosna.

Naj bo današnji dan priložnost za smeh, prijeten pogovor, za druženje in za skupne spomine. Želim vam prijeten praznik, poln topline, dobre volje in – kot se za prvi maj spodobi – tudi dobre hrane in pijače! Naj živi prvi maj! Naj živi prijateljstvo in skupnost!«

Veselo druženje, izmenjava sosedskih mnenj, dobrih izkušenj, načrti za naslednje srečanje in otroški živžav so se polegli šele pozno popoldne. Obljubili smo si: »Naslednje leto se vidimo spet in nihče ne sme manjkati, do takrat pa srečno vsem!«

V imenu navzočih zapisala Boža Ojsteršek