Časopis za pokrajino Posavje
27.10.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Ne hoje ne kolesa se ne naveliča

Objavljeno: Torek, 21.09.2021    Rubrika: PANORAMA Redakcija
igor kranjec (1)

Igor Kranjec

Krčan Igor Kranjec pravi, da upa, da bo lahko vrtel pedala in lahkih nog hodil naokrog še vsaj 30 let, kajti oboje je že prav toliko časa njegov nepogrešljivi način življenja. Vsako leto opravi tudi daljšo, večdnevno kolesarsko turo. Samo z njimi je v 30 letih prevozil 22 držav in »naklepal« 22.840 km. 


IMG_20210819_171543
Letos je 67-letni Igor Kranjec iz Krškega v počastitev samostojnosti Slovenije s kolesarjenjem skozi vse slovenske regije v tednu dni obkrožil Slovenijo in prevozil 891 km. Hkrati je s to turo obeležil tudi svojih 30 zaporednih let večdnevnega kolesarjenja. V zadnjem desetletju se nanje podaja sam, pred tem pa jih je 20 let opravljal v družbi kolegov iz PGD Krško, katerega član je že 55 let. Ne nazadnje je bil tudi pobudnik večdnevnih kolesarskih tur in idejni oče še nekaterih drugih športnih akcij, s katerimi so domači rekreativni navdušenci obeležili posebne jubileje, kot so, denimo, na prelomu tisočletja 24-urna vožnja okoli mestnega jedra Krškega, ob 500-letnici kmečkih uporov je vsak izmed 25 kolesarjev iz vrst krških prostovoljnih gasilcev prevozil 500 km okoli starega mestnega jedra, v letu 2017 so ob 500-letnici protestantizma člani Planinskega društva Videm in krškega Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (Igor je član obeh društev) prehodilo 500 km na relaciji od Krškega do brestaniškega mosta. In še kaj bi se našlo v bogati Igorjevi športni zakladnici, od treniranja karateja do pretečenih malih maratonov po slovenskih krajih.

Čas ni njegov gospodar

02 (7)
Tisto, kar poganja kri po njegovih žilah, je užitek, ki ga ob tem občuti: »Odločitve so hipne. Ko me prime, se oblečem in sedem na kolo. Pravzaprav najraje kolesarim sam, da si lahko tudi sam odrejam tempo, naredim postanek, kakšno fotografijo za spomin, spijem pivo, si pogledam kakšno znamenitost, čeprav si, vsaj na večdnevnih kolesarjenjih, praviloma vzamem več časa za ogled tistega kraja in njegove okolice, kjer prenočujem. Na srečo čas ni moj gospodar, saj sem se že pri 56 letih, nekoliko prej na račun beneficirane dobe zaradi dela s svincem v tiskarni Papirkonfekcije in zatem Papirotiju, upokojil.«Za svoje športno udejstvovanje Igor ne izvaja nobenih posebnih prehranskih ali kondicijskih priprav, ne pije energetskih napitkov niti ne uživa živil za višjo športno moč, temveč si kondicijo konstantno ohranja. Še preden se je letos v juliju podal na kolesarjenje okoli Slovenije, je imel za seboj že okoli 1000 km hoje v hrib in teka ter opravljenih okvirno 1.500 km vožnje s kolesom. Aktivnosti opravlja skozi celo leto, v povprečju vsak drug dan. Pred leti je kolesaril tudi v hladnejših mesecih, sedaj pa sede na kolo šele, ko so temperature prijaznejše, medtem ko pohodništvo, bodisi sam bodisi v družbi članov planinskega društva ali veteranov, goji skozi celo leto, pri čemer so mu zimske ture in gazenje po snegu še posebej pri srcu. ’Podžigajo’ ga tudi posamezni izzivi, kot denimo letošnji vzpon na 1611 m visok Vršič, ki ga je, obtežen s 5,5 kg težkim nahrbtnikom, osvojil brez sestopa s kolesa, ali kot je povedal: »Ta vzpon mi je predstavljal pravo pravcato češnjo na torti. Sicer pa se ne hoje ne kolesa ne naveličam. Upam, da bom oboje lahko opravljal še vsaj 30 let, saj leta niso ovira, leta so zgolj številke (smeh, op. p.).«

IMG_20210819_171631
S cestnim kolesom se je sicer spoprijateljil že v prvi polovici 80. let prejšnjega stoletja: »Moje prvo kolo je bilo rabljeno Rolls-Royce kolo na deset prestav in še z usnjenim sedežem. Tistega kolesa in današnjega karbonskega kolesa pravzaprav ni več mogoče primerjati, to je tako, kot bi primerjal avto Fičo in sodoben model Mercedesa. V 30 letih je prišlo do bistvenih sprememb v materialu tudi pri športnih oblačilih in ostali opremi. Predvsem pa opažam, da je prišlo v zadnjih desetih letih, vsaj kar se tiče Slovenije, do neverjetnega porasta števila ljudi, ki se ukvarja s kolesarjenjem in tudi do same popularizacije tega športa, da kolo kot prevozno sredstvo postaja vse bolj enakovredno drugim vozilom v prometu, čeprav opažam, da je vselej najbolj kritično spomladansko obdobje, ko vozniki osebnih in tovornih vozil s tesnim prehitevanjem še izkazujejo nestrpnost do kolesarjev, jih silijo na bankine, trobijo, a se nas nekje do začetka poletja že navadijo in postanejo strpnejši. Zelo viden je tudi napredek na področju urejanja infrastrukture, saj je danes bistveno več kot še pred desetletjem urejenih kolesarskih poti, zaradi česar je mogoče že relativno zelo varno kolesariti. Kar me še posebej veseli, tudi v Posavju gredo trendi v smeri zagotavljanja večje varnosti kolesarjev.«

Bojana Mavsar 

(članek je bil objavljen v 16. septembra izdanem časopisu Posavski obzornik)
« Nazaj na seznam
»

najbolj brani članki