»Ni dovolj, da imamo svoje otroke le radi«

Večgeneracijski center Posavje+ je v sredo, 22. januarja, v Krškem v goste povabil Ivano Gradišnik, ustanoviteljico in vodjo Familylaba, v okviru katerega že skoraj dve desetletji uspešno pomaga odraslim, otrokom in mladostnikom, ko se le-ti znajdejo v težavnih situacijah ali pa preprosto potrebujejo zdravo usmeritev za nadaljnje življenje.

Permisivno in avtoritarno kot neuporabna koncepta

O tradicionalni razmejitvi med konceptom permisivne in avtoritarne vzgoje je Ivana Gradišnik povedala, da se ji oba koncepta oz. pojma zdita »neuporabna«, saj z njima povezani občutki krivde spadajo na druga področja človekovega življenja in nenazadnje (le) na sodišče.

»Pri vzgoji oziroma, še bolje rečeno, starševskem vodenju otroka, šteje samo in edinole odgovornost. Pri svojem delu vidim, da starši želijo pomoč predvsem v tem segmentu, da bodo znali bolj učinkovito postavljati meje svojim otrokom. Menim, da otroci potrebujejo vodstvo, ne smemo jih prepustiti samih sebi. Tako rekoč smo jih spravili na svet, ki smo ga sami ustvarili, zato je tukaj romantični pogled na vzgojo popolnoma odveč; v tem oziru se ne uvrščam med romantike, saj se to ne obnese,« je uvodoma strnila svoje misli Gradišnik.

»Ni ga starša, ki ne bi imel rad svojega otroka«

Tekom predavanja je večkrat poudarila, da pri svojem delu opaža, da ga ni starša, ki ne bi imel rad svojega otroka, pa četudi se sam morda sooča z nerazčiščenimi oz. nepredelanimi travmami iz svojega otroštva ali pa ima težave z odvisnostjo, motnje v duševnem zdravju oziroma je kako drugače ožigosan kot 'slab starš'.

»Vsi starši imajo radi svoje otroke, toda ni dovolj, da ga imaš le rad. Pri tem se pokaže problem, da nimamo razvitih drugačnih pristopov in poti, na katere bi lahko dosegli, da nam otroci sledijo. Tepež in zastraševanje ne delujeta, starši preprosto nimajo zgleda in so pri vzgoji oz. starševskem vodenju prepuščeni sami sebi, kar zna biti težava,« še poudari predavateljica. Po njenem starši dandanes niso 'zlobni' oziroma 'slabi' ali pa morda 'leni' in 'utrujeni', temveč so starši »preprosto prestrašeni in polni občutkov krivde. Obremenjeni so tudi s tem, da se po ocenah njihovih otrok v šoli presoja in vrednoti, kako 'dobri' starši so«.

Kaj je starševsko vodstvo?

Gradišnik je večkrat poudarila, da namesto tradicionalnega in že usidranega izraza, kot je vzgoja otrok, raje uporabljamo izraz »starševsko vodstvo«, saj se s tem razbije stereotip, da otroci na svet ne pridejo kot nekaj, kar je že v svojem bistvu 'napačno' in kot nekaj, kaj je treba, tako Gradišnik, korigirati in popraviti.

»Gre za ostanek pomanjkljive vednosti, vsekakor zagovarjam stališče, da so otroci kompetentni in ne zgolj mali egocentrični tirani, kot jih je opisoval Sigmund Freud; ravno tako pa otroci potrebujejo socialni stik za svoje preživetje.« Pri tem je še razložila, da človeško bitje potrebuje fizičen in psihičen kontakt, da lahko preživi in se razvija, »in to že v maternici«.

Otrokom dati manevrski prostor, da lahko odrastejo

V nadaljevanju je bilo govora tudi o težjih temah, denimo o zlorabljenih otrocih, ki so tako rekoč do smrti pripravljeni ščititi svoje starše oz. tiste, ki jih zlorabljajo.

Gradišnik je tekom predavanja tudi razložila, da otroci potrebujejo našo podporo, »da se naučijo izraziti se in da se naučijo poskrbeti zase. Pride pa tudi trenutek, ko se staršem uprejo in to ima svojo ceno. Zato še enkrat poudarim, da morajo odrasli otrokom dati manevrski prostor, da le-ti lahko odrastejo v zadovoljne, kompetentne in odgovorne ljudi«.

»Starši se morajo vprašati, kaj dejansko hočejo«

»Starši morajo svojega otroka uzreti in ne spreminjati. Otroka je treba sprejeti, pri tem pa bi izpostavila, da ni preprostega recepta za vzgojo, ker smo si ljudje tako zelo različni in kar deluje pri nekom, ne deluje pri nekom drugem. Opažam, da je danes nemogoče zares odgovorno vzgajati, ne da bi se starš vprašal, kaj dejansko hoče – pri tem pride do izraza osebna odgovornost, ki bi jo morali 'začutiti' že v otroštvu in mladosti, ko je čas, da ugotovimo, kdo smo in kaj hočemo v življenju,« še razloži.

Gradišnik je razmišljala tudi o ciljih starševskega vodenja, med udeleženci predavanja in predavateljico se je razvil konstruktiven in iskriv dialog, porajala so se številna vprašanja, na katera je predavateljica spretno in strokovno odgovarjala.

Kot je povedala vodja VGC Posavje+ Mojca Pompe, se nadejajo, da bo Ivana Gradišnik še prišla v njihov večgeneracijski center in da se bo iz uvodnega predavanja razvil ciklus predavanj, ki bo privabil širšo zainteresirano javnost.

A. K.