Časopis za pokrajino Posavje
22.11.2026
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Novo življenje in zgodbe stare graščine

Objavljeno: Nedelja, 22.11.2026    Rubrika: PANORAMA Redakcija
Zoisova grascina (16)

Chris in Cathy Miller pred gospodarskim poslopjem, ki ga počasi obnavljata in urejata …

V bližini Svibnega v radeški občini, na okoli 600 metrih nadmorske višine, stoji posest z mogočno stanovanjsko stavbo in večjim gospodarskim poslopjem. Pristava Počakovo, znana tudi kot Zoisova graščina, je skozi stoletja menjala lastnike in namembnost. Njena preteklost je povezana z gospostvom Svibno, znano kranjsko družino Zois in pozneje tudi s svibensko župnijo.

Zgodovina posesti je povezana s svibenskim gospostvom. Grad, ki naj bi ga na veliki skalni pečini nad trgom v Svibnem okoli leta 928 dal zgraditi Arnold Svibenski, se v pisnih virih prvič omenja leta 1175. Pristava na bližnjem Počakovem naj bi svibenski gospodi služila kot kmetijsko območje. Na temeljih manjšega lovskega dvorca je bil zgrajen današnji dvorec, med domačini znan kot Zoisova graščina, ki je nemi pripovedovalec zanimive zgodbe o nekdanjih in sedanjih lastnikih.

ZOISOVA GRAŠČINA

IMG_9678

… v prireditveni prostor (foto: Staša Gunčar Žnidaršič).

Leta 1762 je gospostvo Svibno s Počakovim na dražbi kupil ljubljanski veletrgovec, zemljiški gospod in fužinar Michelangelo Zois, oče znanega barona Žige Zoisa, enega najpomembnejših slovenskih razsvetljencev, gospodarstvenika, mecena in mineraloga. Michelangelo Zois je leta 1770 omenjeno posestvo izročil sinu, duhovniku Michelangelu Matiji Zoisu kot del njegovega dednega deleža. Po njegovi smrti leta 1780 je gospostvo Svibno s pristavo na Počakovem pripadlo njegovemu polbratu Francu Ksaverju Avguštinu Zoisu. Ob koncu 19. stoletja je posest postala last svibenske župnije, ki je dvorec uporabljala kot župnišče, saj v bližini stoji cerkev sv. Janeza Evangelista. Pozneje je posest prevzela družina Žonta iz Svibnega, ki jo je leta 2020 prodala ameriškima priseljencema, Chrisu Millerju in Cathy Stevens Miller.

»Pogled na stavbo, njeno arhitekturo in preteklost, naju je navdušil. To je sedaj najin dom, tukaj sva srečna,« poudarita gostitelja ob našem obisku ter med ogledom prostorov obudita nekaj spominov na čas odraščanja, študija, zaposlitve in selitve v Slovenijo.

RAZGIBANI ŽIVLJENJSKI IN POKLICNI POTI

Zoisova grascina (9)

Kotiček za sprotitev pod nadstreškom skednja

Cathy je odraščala v mestu Richmond v Virginiji. V času študija v Atlanti je spoznala Chrisa, a njune poti so vodile v različne smeri. Nekega dne je sprejela pomembno odločitev in se preselila v Darmstadt v Nemčiji, kjer si je ustvarila dom in družino. Nekaj časa je sodelovala pri vodenju umetniškega kina, a ko so njeni trije otroci postajali bolj samostojni, se je zaposlila v šolski upravi, v kateri je vodila administrativno osebje regionalnega šolskega okrožja. Ves čas je ohranjala stik s Chrisom, ki je veliko potoval, spoznaval tuje dežele in tkal poslovne vezi.

Zoisova grascina (1)

Pristava Počakovo z dvorcem in gospodarskim poslopjem

Chris je odraščal v ameriški zvezni državi Delaware, kjer je živel s petimi brati in sestrami. Njegovo življenjsko in poklicno pot je zaznamovala predvsem radovednost, želja po razumevanju delovanja stvari ter iskanje načinov za njihove izboljšave. Po pridobitvi certifikata za avtomehanika je študiral strojništvo in štiri leta delal kot višji serviser vozil BMW v Atlanti. Želja po novih izkušnjah ga je pozneje vodila na havajski otok Maui, nato v ameriške Mirovne sile. Na Zanzibarju v Tanzaniji je dve leti in pol skrbel za mehansko strategijo in infrastrukturo na štirih državnih živinorejskih farmah, ki so obsegale 22.000 hektarjev. Po vrnitvi v ZDA je opravljal različna dela, vodil očetovo podjetje za proizvodnjo kuhinjske in kopalniške opreme ter nadaljeval izobraževanje na področju geografije in geografskih informacijskih sistemov. Leta 1985 je vstopil v tehnološko industrijo in začel delati v tehnični podpori enega od zgodnjih internetnih podjetij. Kasneje je ustanovil lastno svetovalno podjetje in pet let svetoval vladam v ZDA, Kanadi, Čilu, Ukrajini, Peruju, Estoniji in na Švedskem. Leta 2002 se je upokojil, kupil čezoceansko jadrnico, pridobil kapitanski izpit za večja plovila in začel delati kot kapitan raziskovalne ladje pri Inštitutu za oceanografijo Skidaway. Leta 2020 sta s Cathy kupila večje posestvo z graščino na Počakovem.

POROKA IN SELITEV NA POČAKOVO

Zoisova grascina (75)

Lastnika sta bivanjsko okolje spremenila v galerijo z okoli 250 slikami.

Chris in Cathy sta se poročila maja 2017 na Danskem, 35 let po prvem srečanju v Atlanti. Prosti čas sta nato izkoriščala za potovanja po Evropi. Na enem od njunih potovanj sta prečkala gorski prelaz pri Trbižu in se znašla sredi osupljive pokrajine pod slovenskim Mangartom. Takrat je njuno potovanje z avtomobilom preraslo v resno iskanje kraja, ki bi ga lahko imenovala dom. Slovenijo sta obiskala 13-krat, dokler se nista nekega dne znašla na Počakovem pri Svibnem sredi čudovite pokrajine z izjemnim zgodovinskim dvorcem in se odločila za nakup. »Sama sem še naprej hodila v službo za polni delovni čas ter večkrat letno potovala iz majhnega stanovanja v nemškem Darmstadtu na Počakovo, kjer je živel Chris. Decembra 2025 sem se upokojila tudi sama in se pridružila možu,« pripoveduje gostiteljica, ki se še vedno vrača v Nemčijo, kjer sta ostala njen mlajši sin in hči, medtem ko se je starejši sin odločil za bivanje v San Franciscu v Kaliforniji.

POSESTVO POSTAJA KULTURNO SREDIŠČE

Zoisova grascina (76)

Slike so del tako dnevnih ...

Življenje v naravnem okolju je prineslo nove izzive, med drugim vključevanje v skupnost, učenje slovenskega jezika in iskanje novih priložnosti za druženje ter kulturno ustvarjanje.

Posestvo, ki ima poleg mogočnega dvorca tudi skedenj, v katerem se od zgodnje pomladi do pozne jeseni odvijajo različni dogodki, sta odprla za kulturna, izobraževalna in mednarodna srečevanja. Pred tremi leti sta ustanovila KUD Pristava Počakovo ter s člani in članicami društva doslej organizirala okoli 80 dogodkov, ki se jih je udeležilo okoli 2600 obiskovalk in obiskovalcev, med njimi jih je bilo več kot 350 iz tujine, iz 21 različnih držav sveta. Večina jih je bila navdušena nad naravnim okoljem, mirom, tišino in sproščenostjo. »Most visitors feel something magical. All the problems in the world are somewhere else. This is Pristava therapy,« pravita gostitelja. Večina obiskovalcev namreč takoj začuti nekaj čarobnega, kot da bi vse težave tega sveta ostale nekje daleč stran. Bivanje na Pristavi je, pravita, zdravilno in pomirjujoče.

GRAŠČINA KOT GALERIJSKI PROSTOR

Zoisova grascina (82)

... kot spalnih prostorov.

Lansko leto sta Cathy in Chris postala skrbnika zbirke več kot 500 slikarskih in kiparskih del 140 umetnic in umetnikov, ki so sodelovali na dosedanjih 35 likovnih kolonijah Art Kum. Te so dobra tri desetletja potekale na zasavskem Triglavu, zadnja tri leta potekajo na Počakovem, od koder je čudovit pogled na Kum.

»Zbirka je bila več kot tri desetletja skrita očem javnosti, a zahvaljujoč Alešu Guliču, Nevenki Flajs in Zoranu Cvarju so ta čudovita dela prinesli iz teme na svetlobo. Zdaj je v brezčasnem okolju zgodovinskega grajskega posestva Pristava Počakovo 244 slik iz zbirke na ogled in s Cathy sva počaščena, da sva nova skrbnika teh draguljev,« pove gostitelj. Slikarska in kiparska dela krasijo vse prostore v graščini, tudi osem spalnic, ki jih je Chris poimenoval po pogledih skozi okna. Ena izmed njih je dobila ime po jablani, katere sočni sadeži v jesenskem času vabijo, da jih utrgamo. Druga soba nosi ime Kum zaradi pogleda nanj …

Zoisova grascina (61)

Na vrata spalnih prostorov je Chris namestil lesene ploščice z imeni, ki odkrivajo pogled skozi okno.

Izbor razstavljenih del, med katerimi najdemo tudi imena posavskih ustvarjalcev, si je mogoče ogledati po predhodnem dogovoru. V letošnjem avgustu je prvič potekala tudi dražba več kot 50 izbranih likovnih del, celoten izkupiček pa je bil namenjen podpori delovanja Društva za umetnost Kum, organizatorja extempora Art Kum. »Eden od kupcev je sliko kupil kot darilo za hčerko, da jo bo slika vedno spominjala nanj,« je povedal Chris, ki pravi, da nima talenta za slikanje, a slike ga navdušujejo – v njih najde poseben mir, toplino, nežnost, nasmeh, a tudi strah in bolečino.

Graščina, ki je skozi stoletja menjala lastnike in namembnost, je tako dobila novo vlogo – postala je nov dom, hkrati pa prostor, v katerem se srečujejo zgodovina, umetnost in ljudje. »Nadaljujeva delo Žige Zoisa, čeprav z bistveno manjšimi sredstvi, kot jih je imel Žiga,« se nasmehneta gostitelja ter povabita v kuhinjo, ki jo prav tako krasijo slike, na skodelico toplega čaja iz domačih zelišč in jabolčno pito.

Smilja Radi

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 5. novembra 2026.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
» »