Obujali zgodbe nekoč uspešnih kostanjeviških družin

Kostanjeviška gostilna Žolnir je bila že trinajstič prizorišče t. i. Ženskih zgodb, pogovornega večera v organizaciji Društva podeželskih žena Pod Gorjanci Kostanjevica na Krki in tamkajšnje enote Valvasorjeve knjižnice Krško.

»Z vsako povedano zgodbo, z vsakim priklicanim spominom, ustvarjamo svojo zgodbo, zgodbo svojega rodu, kraja, domovine, sveta. Dragoceno je, da si to pripovedujemo, da poslušamo,« je uvodoma povedala idejna vodja prireditve, knjižničarka Alenka Žugič Jakovina, saj se, kot je nadaljevala, v šoli o preteklosti naučimo gola dejstva, podrobnosti pa lahko izvemo le na podlagi pripovedi posameznikov in posameznic, ki imajo na preteklost lastne spomine.

Letos so jih v pogovoru s predsednico DPŽ Pod Gorjanci Anico Žugič obujale štiri nove sogovornice, ki izhajajo iz znanih in uspešnih kostanjeviških: Magda Bršec, znana predvsem kot frizerka, potomka družine Gliha, ki je imela v Kostanjevici daleč naokoli znano usnjarno; pisateljica Mirana Likar Bajželj, katere ded Jože Likar je bil gozdarski in vinarski strokovnjak in velja za 'očeta cvička'; inženirka kemije Jožica Tršar, ki je odrasla v znameniti Klavževi gostilni, po šolanju in delu v Ljubljani pa se je pred leti spet vrnila v Kostanjevico; ter urednica in scenaristka Aleša Valič, ki izvira iz gostinske in podjetniške družine Bučar. »Prepričana sem, da lahko spoznavanje družinskih zgodb vaših prednikov, njihova pomembnost, podjetnost in vključenost v napredek in življenje Kostanjevice na Krki v njihovem času, pripomore k spoštovanju dediščine in ohranjanju spoštljivega odnosa do kostanjeviških posebnosti,« je uvodoma dejala povezovalka pogovora.

Sogovornice so v nadaljevanju večera z občinstvom, ki se je znova zbralo v lepem številu, delile številne tako lepe hot tudi grenke spomine na svoje družine, katerih skupna točka je poleg uspešnosti in naprednosti tudi dejstvo, da se je po drugi svetovni vojni njihov položaj precej spremenil, saj je povojna oblast njihova podjetja (Glihovo usnjarno, Klavževo gostilno ter Bučarjevo gostilno s hotelom in mesnico) nacionalizirala, kar je družine močno in trajno zaznamovalo. Malce drugačna je le zgodba Likarjevih, saj je že omenjeni Jože tudi po vojni opravljal pomembne funkcije v gospodarskem in javnem življenju. Vse štiri imajo sicer lepe spomine zlasti na poletja na/v Krki in so ponosne, da izhajajo od tod, boli in skrbi jih tudi aktualno dogajanje v zvezi s Krko in urejanjem njenih brežin. Pisateljica Mirana je med drugim povedala, da Kostanjevica s svojimi zgodbami močno vpliva na njeno pisanje in marsikatera kostanjeviška zgodba ali spomin bo pisateljsko obdelana za vedno ostala med platnicami njenih knjig. Ne glede na to, kje živijo, se v Kostanjevici vedno počutijo doma, so še poudarile.

Večer se je, kot običajno, raztegnil v pogovorno druženje, ob katerem so se sladkali s pecivom, ki so ga članice društva spekle po receptih iz zvežčiča gospodinje pri znani kostanjeviški lekarnarici mag. Emiliji Fon Neže Rihelj, ki je pri vsakem receptu tudi zapisala, kje ga je dobila. Nekatere so sicer potožile, da jim pecivo ni najbolj uspelo, kar je verjetno posledica tega, da kakšna skrivnost ni bila zapisana ali pa je že preveč zbledela v omenjenem zvežčiču …

P. P.