Od cicibanov do veteranov

Ob letošnji 60-letnici zaključka Osnovne šole Marjana Nemca Radeče so nekdanji sošolci in sošolke, rojeni v letih 1950 in 1951, ki so prvič prestopili šolski prag septembra 1957, zaključili pa junija 1965, v sproščenem poletnem druženju v gostišču Flosar obudili nekaj prijetnih spominov.

Nevenka Vahtar pripoveduje: »Nekateri smo, še preden smo postali šolarji, okušali življenje v telovadni skupini cicibančkov pod vodstvom vaditeljice Ivanke Zahrastnik v okviru takratnega TVD Partizana Radeče. Septembra 1957 smo vstopili v prvi razred. Spomini na prvi šolski dan, na pot do šole in pričakovanja, so še danes živi – ujeti tudi na starih fotografijah. Poučevala nas je tovarišica Vida Žnidar, v paralelki pa tovarišica Sonja Pešec. V drugem razredu nas je prevzela tovarišica Vida Krohne, v tretjem tovarišica Fani Sumrak, četrti razred smo preživeli ob tovarišu Ivu Binderju. Do četrtega razreda je pouk potekal v dveh oddelkih, nato so se nam pridružili še učenke in učenci iz podružnične šole Svibno in Jagnjenica, zato je pouk potekal v treh oddelkih. V nepozabnem spominu je ostala selitev v nov prizidek šole, kamor smo vstopili kot sedmošolke in sedmošolci. V osmem razredu smo se poslovili od dveh razredničark, Milene Vodenav in Dore Vahtar.«

Del spominov je povezan z dvodnevnim končnim izletom ob zaključku šolanja, ko so se z avtobusom odpeljali v zgodnjih jutranjih urah iz Radeč do Plitvičkih jezer in po ogledu tega prekrasnega parka do Senja in dalje do Selc, kjer so prespali ter doživeli nepozaben večer in noč. Naslednji dan so preživeli na plaži Preluk pri Opatiji, kjer so nekateri prvič zaplavali v hladnem morju.

Po zaključku šolanja so se nekdanji sošolci in sošolke vse do 50-letnice redno srečevali na vsakih pet let, nato vsako leto prvi petek v juniju z mislijo: Kdor pride, pride. »Letos nas je ob 60-letnici zaključka osnovne šole prišlo 22. Med njimi je bil tudi Brane Gričar, ki se na naša srečanja pogosto pripelje s kolesom iz Ljubljane, letos pa se je po srečanju odpravil še na kolesarski Maraton Franja,« ponosno pove in nadaljuje, da v prijetnem druženju ter klepetu ob obujanju spominov čas vedno hitro mine.

»Čas, ki smo ga preživeli skupaj, je bil dragocen, še posebej pa prijateljstva, ki trajajo. Včasih smo bili sošolci, danes smo prijatelji,« zaključi sogovornica.

Smilja Radi, foto: Nevenka Vahtar

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 28. avgusta 2025.

#povezujemoposavje