Časopis za pokrajino Posavje
8.02.2025
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Od mladosti do »ludosti« in lov na vrane

Objavljeno: Sreda, 30.06.2021    Rubrika: PANORAMA Sporočilo
Od mladosti_plakat
Projekt Od mladosti do norosti, ki ga sofinancira Občina Brežice v sklopu programa za mladino, je terensko delo. Čez celo poletje smo in bomo še imeli kar nekaj terenskih obiskov po Krajevnih skupnostih Jesenica na Dolenjskem in Velika Dolina. Za kaj gre? Za druženje s krajani ob vsem, kar spodbuja kreativno razmišljanje – različne igre, družabne, vodne, športne, likovno ustvarjanje, socialne igre in še in še. Lepo vabljeni, da nas spremljate na Instagramu in Facebooku za datume na terenu.

Od mladosti_fotonatečaj
Hkrati pa lepo vabljeni tudi na fotografski natečaj Fotografije naše okolice! Kaj pošljete do 1. septembra? Eno do tri fotografije, na katerih naj bo:
  • tisto, kar ti je všeč;
  • tisto, kar ti ni všeč;
  • tisto, kar bi rad spremenil.
Naša okolica je čudovita, verjamemo pa tudi, da ima nekaj pomanjkljivosti. Mogoče bomo pa kaj spremenili!

Vir: KUD Mokriške vrane


Lov na vrane, kulturno-orientacijski pohod

Od ideje do cilja
IMG_6140

Vrane Maruša Ajdišek, Rok Lazansky, Petra Jarkovič, Uroš Nikič, Ana Kranjc (foto: Drago Munič)


»Orientacijski pohod – ali nismo to imeli v osnovni šoli?« To vprašanje sem, od kar smo objavili, da bomo izvedli kulturno-orientacijski pohod Lov na vrane, slišala kar nekajkrat. Odgovor je »Ja, prav od tu je prišla inspiracija.« V šoli sem sovražila športne dni. Kaj je lahko hujšega kot tekati v krogih okoli šole?! No, orientacijski pohodi po naših lepih krajih v skupini štirih ali petih navihanih sošolcev pa so se mi za vedno vtisnili v lep spomin.

Zato smo se lani novembra Vrane odločile, da bo leto 2021 leto, ko se ponovno podamo po naših hribčkih. Ideja je bila ustvariti dogodek, ki bo močno dišal po nostalgiji na otroške dni, pokazal naš kraj v vsej svoji zeleni lepoti, hkrati namignil na to, da nas obdaja bogata kulturna dediščina, ter nenazadnje, spet združil ljudi. Ideja je bila oblikovana nekako okvirno. Kaj pa vemo, kako bo v teh časih. In ko je prišel mesec april, smo Vrane krakale, kolikor se je dalo – od samega veselja. »Izgleda, da bomo pohod lahko izpeljali,« smo si mislile. In res, nekaj dni pred tisto soboto smo imeli prijavljenih 13 skupin. Sama sem težko verjela. Neverjetna udeležba že na prvem Lovu.
IMG_6233

Zmagovalna ekipa lova na vrane Blažen med ženami: Katja Fakin, Andreja Krošelj, Andreja Hotko, Danijela Repar Fakin, Stanko Fakin (foto: Drago Munič)


Intenzivne priprave so potekale cel teden. Potem pa je napočil čas. Ob 9:00h zjutraj sta prvo skupino (»Frajle«) pred gradom Mokrice pričakali dve Vrani – naša šefica Anja in njena desna roka Jožica. Tam so »Frajle« tako kot vse naslednje skupine, dobile vse potrebne »dokumente« za pot - navodila, naloge in pripomočke. Čakalo jih je 11 postojank, ki so od Mokric vodile čez Veliko in Malo Dolino na Mladene in od tam v »Jark«, kjer so se skupine v hladu malo okrepčale. Potem se je pot povzpela čez najbolj veselo vas pri nas, Laze, in nato do »Jakoba«, kjer je bila najvišja točka tega sobotnega popotovanja. Čez pašnike je pohodnike pot vodila do Vogrinovega hrama, kjer jim je gospod Ivan Vogrin pokazal etnološko zbirko, ki je našla svoj dom v hramu. Od tu pa spet mimo pašnikov na Perišče in spust po »Brusniku« v Slovensko vas, kjer so se štempljali s štampiljko Jakobove poti, in nato mimo Kalinovega ter Žrličevega hrama v Remont. Na vsaki postojanki so skupine reševale naloge povezane s kulturno dediščino našega kraja. Naučili so se nekaj o zgodovini in umetnosti pri nas.

Da pa je bilo tekmovanje skrajno resno, so po rešeni nalogi na postojankah dobili nalepko vrane. Vse naloge in zbrane nalepke vran, so morali prinesti do cilja, saj so se te, skupaj s časom hoje, upoštevale pri določitvi zmagovalne ekipe. Dogodek je bil lahko za nekoga športen, za drugega kulturen ali pa družaben, turističen, vsekakor pa je bil to dogodek, ki si ga bomo zapomnili. O tem pričajo tudi številke: 43 lovcev na vrane in 21 sodelujočih na tak ali drugačen način in 9,8 prehojenih kilometrov.

Imenovala bomo nekaj tistih skupin, ki so na tak ali drugačen način dosegle izstopajoče rezultate. Najhitrejša sta bila člana skupine Ribnčana, naloge je najboljše rešila naša skupina Srake (ne, nismo goljufali), največ točk za dodatne naloge je zbrala skupina Mip, mip … ptica trkačica, najbolj goljufiva skupina pa je bila Dora istražuje. V skupnem seštevku točk pa se je najbolj izkazala skupina Blažen med ženami in tako postala zmagovalka prvega Lova na vrane. V imenu KUD Mokriške vrane se zahvaljujem vsem skupinam za udeležbo in podporo. Hvala tudi vsem Vranam in »ne-Vranam«, ki ste sodelovali pri organizaciji in hvala društvu Krokarji, da ste sestavili ekipo in nas podprli.

Kaja Črpič, KUD Mokriške vrane

Kako so se imele Vrane na pohodu

V soboto, 24. aprila 2021, smo se tudi Vrane udeležile orientacijsko-kulturnega pohoda po naši lepi okolici. Kak dan prej smo dobili navodila, da se dobimo v Mokricah, zato smo se hitro »poklikali« v Facebook skupino. Vmes smo ponesreči povabili še člana druge skupine, pozabili na člana iz naše skupine, naknadno poiskali še nepoznanega člana, navsezadnje pa se je skupina vendarle sestavila. Naš vranji štart je bil določen ob 10.00 pred mokriškimi kipi Štirih letnih časov. Ker smo bili malce v dvomih, kako priti do Mokric in kako potem iz Remonta spet nazaj v Mokrice po prevozna sredstva itd., je ena vrana vzela vajeti v svoje roke in določila uro ter kraj, kje se vrane dobimo. Na »Dolnah« smo se pravočasno vsi lepo parkirali, se spoznali in veselo odkorakali proti Mokricam. Vmes smo srečali ostale skupine, ki so nas malce čudno pogledali, češ, »Kdaj ste pa že vi krenli? A zdaj naredimo krog okoli cerkve in nazaj? Nimamo vsi isti načrt pohoda?«

Da ne dolgovezimo, začeli smo vsi iz iste začetne točke. Že pri prvi nalogi smo takoj videli, kdo bo imel kakšno funkcijo v skupini, ker vrane smo organizirane, tekmovalne in zabavne, valjda. Fotografinja »veter v laseh« je nonstop slikarila, malo okolico, malo nas, da zadnjih (živahnih) slik ajfon ni naredil. Še dobro, da smo ostali šli na pohod s telefoni. Nekdo je moral biti zadolžen tudi za papirje, kemične, kekse, nalepke, kuverte, zato je kar bibliotekarka dobila v roke vse to, še preden se je strinjala. Red pa more biti. Pridni vran je bil vedno tri korake pred nami, pazil je, da nas kakšna veja ne oplazi, še dobro, da ima tako dolge noge. Nekateri so se pa prvič sprehajali po naših lepih potkah in gozdičkih; ker so bili tako navdušeni nad naravo, jih bomo kmalu povabili na en vranji sprehod. Moramo se pohvaliti, izgubili se nismo. Kako bi se, če vse poznamo, še bližnjice. Ampak proti koncu se nam je parkrat le zalomilo, če smemo reči tako.

Pred zadnjo nalogo smo zavili na desno z namenom oz. s povabilom, da si ogledamo hišo našega novega prijatelja in za novo prijateljstvo je treba nazdravit. Štoparica nas je preganjala, zato smo morali pohiteti naprej in lej ga, prijatelj Jumanji prekriža pot. Nismo se dali veliko motiti, saj smo bili že pošteno lačni in žejni, tudi sonce nas je utrudilo. Veseli smo bili vonja, kateremu smo sledili vse do velikega lonca pri šanku. Runda gor, runda dol, in nazaj proti Dolnam. Še dobro, da smo imeli moralno podporo v breg nazaj od Dore istražuje in ene ptice trkačice. Vseh prigod ne smemo razkriti, vam pa povemo, blo nas je skus, z organizatorji vred. Povemo pa vam tudi, da nam je bilo tako lepo kot že dolgo ne. Drugo leto spet, obvezno!

Aja, Vrane smo najbuljše rešile naloge, da znate!

Petra Jarkovič, KUD Mokriške vrane
« Nazaj na seznam