Oh, kako je dolga, dolga pot – 80 let pozneje

V Društvu izgnancev Krško 1941–1945 so s proslavo, naslovljeno Oh, kako je dolga, dolga pot, v krški Dvorani v parku minuli četrtek popoldne počastili 80-letnico vrnitve iz izgnanstva. Ob tej priložnosti so podelili priznanja jubilantom društva, ki so dopolnili 80, 85, 90 in več let.

Društvo izgnancev Krško 1941–1945 (DIS Krško) od minulega leta deluje kot samostojno društvo – prej je bilo opredeljeno kot krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 – z namenom lažjega pridobivanja sredstev za delovanje. Kot je poudaril predsednik društva Justin Božič, si prizadevajo za čim tesnejše povezovanje članov, saj njihovo število z leti upada. Trenutno društvo šteje 121 članic in članov, med katerimi jih 54,5 odstotka pripada generacijam, ki so med drugo svetovno vojno prehodila trnovo pot izgnanstva, preostali del članstva pa predstavljajo mlajše generacije – po 2. sv. vojni rojeni in potomci izgnancev in beguncev –, ki pomagajo ohranjati spomin na genocidno politiko okupatorja, saj te vsebine novodobni učni programi v osnovnih in srednjih šolah več ne povzemajo.

Ena izmed pomembnih dejavnosti, s katerimi društvo ohranja zgodovinski spomin, so pričevanja izgnank in izgnancev, ki jih zbirajo in predstavljajo širši javnosti. V sodelovanju z Mestno četrtjo Krško (MČ Krško) so v preteklem obdobju zbrali več tovrstnih zgodb z namenom, da bi jih ob letošnji 80-letnici vrnitve iz izgnanstva in osvoboditve domovine strnili v zbornik. Kot je pojasnila predsednica MČ Tajana Dvoršek, se je projekt žal izjalovil zaradi pomanjkanja časa in prostovoljcev, ki bi pričevanja zapisovali. Da bi se spomini kljub temu ohranili in bili dostopni širšemu krogu bralcev, sta tajnica DIS Krško Marija Krušič in Darja Dobršek oblikovali spletno stran društva www.izgnanci-krsko.si in Facebookovo stran Društvo izgnancev Krško 1941 – 1945, kjer objavljajo tekoče informacije o delovanju društva in navedena pričevanja. Kot je povedala za Posavski obzornik Krušič, se bodo v naslednjem letu vsebinam na spletni strani še bolj posvetili, med prioritetnimi nalogami pa si bodo prizadevali z Mestno občino Krško doseči dogovor, da bi po vzoru OŠ Milana Majca Radeče učenci devetih razredov šol z območja mestne občine obiskali Grad Rajhenburg in si na njem ogledali tamkajšnjo razstavo in film o izgonu, ob tej priložnosti pa v dogovoru z DIS Slovenije 1941 – 1945 obiskali tudi bližnje grajske hleve, ki so v začetku vojne okupatorju služili za največje zbirno taborišče za izgon Slovencev, med katerimi je bil tudi pretežni del prebivalstva z območja Posavja in Obsotelja.

Kot je v nagovoru zbranim poudaril župan Mestne občine Krško Janez Kerin, je obdobje druge svetovne vojne pustilo globoke sledi v zgodovini Evrope, Slovenije in tudi v lokalnem prostoru: »Obletnica, ki zaznamuje 80 let osvoboditve in vrnitve izgnancev, nas opominja, da mir, ki ga danes pogosto jemljemo za samoumevnega, nikoli ni bil dosežen brez trpljenja, odrekanja in poguma številnih posameznikov. Med najtežjimi izkušnjami tedanjega časa je bilo izgnanstvo, ki ga je doživelo na tisoče ljudi – tudi številni prebivalci naše občine. Izguba doma, ločitev od družine in negotovost glede prihodnosti so preizkušnje, ki jih je težko opisati z besedami in ki jih mlajše generacije težko razumejo. A prav vi, ki ste kljub trpljenju po vojni vztrajali z dostojanstvom in delom, ste pomagali znova vzpostaviti domovino. Društvo izgnancev Krško 1941–1945 skrbi, da se ta del zgodovine ne pozabi. Ohranjanje spomina je več kot le stvar preteklosti – je odgovornost do prihodnosti.« V zaključku govora je še med drugim dejal, da se osem desetletij po koncu 2. svetovne vojne Evropa ponovno sooča z vprašanji varnosti, solidarnosti in odgovornosti do človeka, saj se ob prizorih iz Ukrajine in Gaze še toliko bolj zavedamo, kako krhka sta mir in sožitje ter kako hitro se lahko zgodovina ponovi, zaradi česar nas spomin na drugo svetovno vojno ne sme voditi le k obujanju preteklosti, temveč tudi k razmisleku o ohranitvi miru in medsebojnem spoštovanje danes in v prihodje.

»Domovina je prav posebna vezenina, vanjo smo s srčno nitjo vtkani v skupni podlagi,« je dejala povezovalka prireditve Vidka Kuselj, ljubezen do domovine pa je vela tudi iz prebrane pesmi iz taborišča, ki jo je med izgnanstvom spisala pesnice Anka Salmič iz Leskovca pri Krškem, in iz pesmi, ki jih je ob tej priložnosti zapel učiteljski zbor Melodina Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja Krško. Osrednji del prireditve je bil namenjen podelitvi priznanj skupno 39 jubilantom društva, ki so dopolnili 80, 85, 90 in več let, v spomin na bolečo izkušnjo izgubljene mladosti na tujih tleh pa bodo priznanja že kmalu deležni tudi preostali člani društva, ki so doživeli in preživeli izgon.

B. M.