Otvoritev novega šolskega atrija na Srednji šoli Krško

​Na Šolskem centru Krško - Sevnica smo slovesno odprli nov šolski atrij – prostor, ki bo v prihodnje namenjen druženju, učenju in ustvarjanju. Dogodek pa ni bil le formalna otvoritev, temveč skrbno zasnovan kulturni večer, ki je povezal dijake, profesorje, starše in zunanje goste ter umetnost v enotno in doživeto celoto.

V središču programa je bil Srečko Kosovel, pesnik, katerega misel o večnosti idej je zaznamovala rdečo nit dogodka. Večer sta suvereno in samozavestno povezovala dijaka Nik Hriberšek in Gašper Presker, ki sta občinstvo z besedo vodila med preteklostjo in sedanjostjo ter poudarila, da umetnost presega čas in prostor. Poseben vtis je na občinstvo naredil tudi nastop Luke Lapuha v vlogi Srečka Kosovela. Njegova interpretacija ni bila zgolj uprizoritev, temveč doživet nastop, v katerem je pesnik za nekaj trenutkov pred vsemi prisotnimi zaživel na odru. Z mirnostjo, zbranostjo in občutkom za besedo je ustvaril prostor tišine, v katerem so besede dobile težo in pomen. Njegov pristop je presegel klasično recitacijo – bil je prepričljiv, oseben in iskren, kar je občinstvo nagovorilo na globlji ravni. To je bil eden tistih trenutkov večera, ko umetnost ne ostane na odru, ampak se zgodi med ljudmi.

Program je tekel skorajda brezšivno, z občutkom za ritem in prehajanjem med govorjeno besedo, glasbo ter interpretacijo poezije. Kosovelove pesmi so dijaki predstavili premišljeno in z občutkom, ob tem pa pokazali, da poezija še vedno nagovarja tudi mlado generacijo. Poseben poudarek so namenili tudi konsom – značilni Kosovelovi obliki, ki povezuje razdrobljene misli v celoto ter odpira prostor za razmislek o družbi in posamezniku. Ob tem velja poudariti, da je bil scenaristkin izbor Kosovelovih konsov ter konsov dijakinj in dijakov premišljen in občutljivo umeščen v duh časa in prostora, v katerem živimo danes. Besedila so nagovarjala vprašanja, ki ostajajo aktualna – od odnosa do družbe do osebnega iskanja smisla – in tako pokazala, da Kosovelova misel ni oddaljena, temveč presenetljivo ter včasih boleče sodobna. V tem okviru je izstopal tudi avtorski kons scenaristke in režiserke Pike Skrivalnik, dijakinje tretjega letnika gimnazije, ki je z nekaj preprostimi verzi jasno povzel pomen umetnosti in ustvarjanja:

KONS
Kosovel = umetnost
Umetnost = življenje
Umetniško ustvarjanje željeno je povsod,
A sprejeto je nikod.
Brez umetnosti življenja ni,
Zato obujati jo moramo mi, vsi.
Tako sprejela sem, da napišem ta scenarij.
Počutila sem se kakor riba, ki iz puščave padla je v akvarij.
Zadihala, postala to, kar želi.
A brez pomoči uspelo ji ne bi.

Kulturni program je namreč temeljil na raznolikih umetniških talentih naših dijakinj in dijakov. Na odru so se zvrstili naši izjemni šolski kitaristi Martin Urek, Žiga Zakšek in Alen Cehte Boh, flavtistka Sara Žnideršič ob spremljavi harmonikarja Primoža Črtaliča ter pevec Žan Baškovč. Poezijo sta interpretirali Zoja Pavlina Levak in Pika Radej, avtorski konsi dijakinj in dijakov pa so dobili svoj glas skozi Saro Žnideršič, Kajo Vodopivec in Dorotejo Živkovič, program pa je dopolnil tudi dramski prizor, v katerih sta sodelovala Luka Lapuh in Maša Baškovč.  Prav raznolikost nastopov je ustvarila občutek povezane celote, v kateri ni šlo le za posamezne točke, temveč za skupno sporočilo - umetnost ima v šoli prostor,  in ta prostor najbolj doživeto soustvarjajo prav dijakinje in dijaki.
Otvoritev atrija je bila tudi priložnost za predstavitev dogajanja, povezanega z njegovo obnovo. Pobudo za ureditev prostora je dal profesor Matej Mlakar v okviru programa MEPI, pri izvedbi pa so najpomembnejšo vlogo odigrali dijaki 2. letnika PTI, ki so idejo nato skupaj z Mepijevci pomagali uresničiti. Dogodek je s svojim nagovorom dopolnil tudi ravnatelj Jože Pavlovič, ki je poudaril pomen takšnih prostorov za življenje šole in razvoj skupnosti.

Poseben pomemben odsev večera je bil občutek hvaležnosti za priložnost skupnega ustvarjanja. Scenaristka in režiserka Pika Skrivalnik se je zato ob koncu prisrčno zahvalila vsem sodelujočim – nastopajočim dijakom za pogum in ustvarjalnost, mentorjem za podporo in usmerjanje, še posebej profesorici Alenki Špan ter slovenistkam Simoni Karl, Mateji Traven, Mateji Javeršek ter Katji Širola, tehnični ekipi, profesorju Danielu Prši in Kristjanu Meserku za ozvočenje, ter fotografu Nikoli Kočec za fotografsko beleženje dogodka.

Otvoritev šolskega atrija tako ni bila le zaključek projekta, ampak začetek novega poglavja. Novi prostor bo svojo pravo vrednost dobil šele z vsakodnevnim življenjem – z dijaki, ki ga bodo napolnili z idejami, pogovori in ustvarjalnostjo. Spomin na prijetno preživet majski večer pa opominja, kako zelo pomembno je, da šola ni le prostor znanja, temveč predvsem prostor, kjer nastajajo lepe in tople zgodbe.

Vir: ŠC Krško - Sevnica