Papige za hobi in sprostitev

»Nikoli nisem razmišljal, da bi doma gojil ptice, tako da je to prišlo povsem spontano. Bil sem na izletu in videl, kako se s tem ukvarjajo tam, in naenkrat me je zamikalo, da bi si tudi sam za svoj hobi in sprostitev nabavil papige,« pravi Viljem Grojzdek iz Župeče vasi, ki ima trenutno doma kar približno 200 ptic, večinoma papig.

Pred približno dvema letoma se je Viljem Grojzdek, ki opravlja delo hišnika na OŠ Cerklje ob Krki, doma pa ima tudi mizarsko delavnico, prvič odpravil na mednarodni sejem, na katerem prodajajo različne vrste malih živali. »Začelo se je s skobčevkami, saj jih je najlažje gojiti in še prostora veliko ne zavzamejo. Potem pa je število papig kar raslo in raslo, seveda sem prej moral pripraviti tudi prostor in posebne bokse zanje,« razlaga in dodaja, da papige dobi na sejmih na Madžarskem, v Avstriji, Nemčiji, Italiji, pri nas pač takšnih sejmov ni, prav tako ni ljudi, ki bi gojili tolikšno število ptic. »Na sejmih v tujini najdeš ponudnike iz bivših sovjetskih držav, celega Balkana in še nekaterih držav. Sejmišče je veliko za tri, štiri nogometne stadione, najdeš pa lahko vse male živali, tudi kuščarje in kače,« opisuje Grojzdek in še pove, da papige večkrat dobi tudi od tistih, ki jih imajo doma in se jih sčasoma naveličajo, vendar jih nočejo zavreči in jih dajo raje komu drugemu, da skrbi zanje.

V kletkah se trenutno oglaša 23 vrst papig, med njimi na primer amazonke, sivi žakoji, veliki in mali aleksandri, kraljeve papige, rdečokrile papige, več vrst rozel, nimfe, skobčevke, agapornisi, kozice oz. kakarikiji, papige burg in pojoče papige. Kot razlaga, so cenovni razredi papig zelo različni, od pet do 1.500 evrov, tudi 5.000 evrov, odvisno od vrste papige, kako je vzgojena in s kom je križana. Najcenejše so skobčevke.

Papige hrani na dva dni, hranjenje pa traja tri ure. Pojedo ogromno, največ pa semenske hrane ter sadja in zelenjave, ne branijo pa se niti makaronov, riža in mesa. Največkrat dobijo kuhano hrano, surove ne veliko, ker jih lahko zelo napne. Kletke počisti na tri mesece oz. po potrebi. Predvsem je treba počistiti tisto, kar razmečejo. Temperaturo pa se uravnava samo do te mere, da hrana pozimi ne zmrzne, vse papige namreč prezimijo. Cel dan jim tudi igra radio, saj so tako manj občutljive na hrup, ki prihaja od zunaj. Papige, še posebej večje, zelo dolgo živijo, are okoli sto let, amazonke 50 do 60 let, sivi žakoji 60 do 70 let, skobčevke samo 10 do 15 let, odvisno od velikosti in pogojev. »Stroški za tolikšno število papig so približno 300 do 400 evrov na mesec, če pa moraš zelenjavo in sadje kupovati, pa seveda še več,« poudarja Grojzdek in dodaja, da je za gojenje papig potrebnega predvsem veliko časa in volje.

Ogledi papig se vrstijo, tako je bilo v Župeči vasi že veliko otrok iz cerkljanske šole, pa tudi takšni, ki se mimo peljejo s kolesom in jih ustavi ptičje petje. »Če želi kdo papigo vzeti, mu drugo podarim, kajti če je sama v kletki, lahko od žalosti tudi pogine,« še pravi Grojzdek, od letošnjega leta tudi član brežiškega Društva rejcev malih živali, ki pa se v prihodnje nima namena udeležiti razstave malih živali, saj meni, da so razstave namenjene bolj domači perutnini in zajcem, ptice pa so tam za popestritev in se tudi ne ocenjujejo. Za konec lahko rečemo, da je pri Grojzdkovih že pravo malo kraljestvo živali, saj imajo doma tudi fazane in golobe, v stanovanju pa domače najbolj zabavajo sivi žako Žak, modročela amazonka Roti, veverici in psička Neli.

R. R.

Prispevek je bil objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 25. septembra 2014.