Pet let ponovnega oživljanja esperanta v Posavju

V sredo, 14. februarja 2018, na samo valentinovo, je poteklo 5 let od ustanovnega sestanka Kluba esperantistov Posavja (KEP). 14. 2. 2013 štejemo za pričetek ponovnega oživljanja »gibanja za esperanto« v Posavju.

Nekakšen nastavek za ustanovitev kluba je bil izredno uspešen študijski krožek »Esperantska klepetalnica«, ki smo ga pod mojim mentorstvom izpeljali na Ljudski univerzi Krško in sicer na Srednji ekonomski in trgovski šoli Brežice, v času od 04. 10. 2012 do 24. 01. 2013.

Glede na to, da so bile na avtorjevem FB-profilu www.facebook.com/antonmhl že objavljene obširne zgodbe s prehojene 5-letne poti esperanta v Posavju (komentarji in številne spletne povezave), bomo v tem članku dogodke samo »preleteli«, in dali poudarek na najpomembnejših.

KEP je deloval v sestavu Literarne sekcije »Beseda«, pri KD »Franc Bogovič« Dobova in sicer na osnovi posebnega sklepa občnega zbora navedenega društva, 1. marca 2013. 16. marca 2013 je bila v Ljubljani skupščina ZES, kjer je bil med drugim sprejet sklep o kolektivnem članstvu KEP v tem združenju.

29. januarja 2016 je zaradi določenih nesoglasij v omenjeni sekciji in neaktivnosti dela članstva KEP prenehal z delovanjem. Od takrat esperantisti v Posavju delujemo kot neformalna skupina v okviru Združenja za esperanto Slovenije (ZES), predvsem pa v obliki aktivnosti posameznih članov.

V času delovanja KEP v okviru Literarne sekcije »Beseda« smo esperantisti pripravili prenekatero »esperantsko točko« v številnih literarnih večerih, posvečenih pomembnim slovenskim literatom. Vsakega zadnjega v mesecu smo se sestajali na rednih sestankih v Kavarni Brežice.

Naj v telegrafskem smislu navedemo dogodke, ki so zaznamovali prehojeno 5-letno pot oživljanja esperanta v Posavju. Že prvo leto delovanja smo se esperantisti udeležili »Festivala študijski krožkov« v Krškem, 17. Mednarodne esperantske konference »Alpe-Jadran« v Izoli, v organizaciji že pokojne neutrudne esperantistke in naše prijateljice Fani Rižnar in vseslovenske »Parade študijskih krožkov« v Črnomlju. Tako na Festivalu kot tudi na Paradi smo esperantisti aktivno sodelovali s predstavitvijo pridobljenega znanja jezika, kot tudi našega pozitivnega odnosa do gibanja za ideje esperanta. Posebej velja v prvem letu delovanja KEP izpostaviti izjemno uspešno organizacijo »Posvetovanja esperantistov Slovenije« v Gostišču »LES«, na Čatežu ob Savi, kjer so bile med drugim predstavljene programska usmeritev KEP in smernice nadaljnjega delovanja slovenskih esperantistov.

Med največje uspehe delovanja posavskih esperantistov štejemo sledeče dogodke:

• Udeležba na jubilejnem 10. Kongresu Evropske esperantske zveze (EEU) od 6. do 12. julija 2014, na Reki (Hrvaška) z referatom Antona Miheliča o dobri praksi esperantskega gibanja na lokalnem nivoju,
• Organizacija Mednarodnega srečanja esperantistov Hrvaške in Slovenije s 55 udeleženci, v Mestni hiši Brežice, 25. julija 2015, kjer je bila dana pobuda za intenzivnejše sodelovanje med esperantisti obeh držav. Poleg predavanj je takrat MePZ KD »Franc Bogovič« Dobova zapel v esperanto prevedeno ljudsko pesem »Lepo je res na deželi« - Ĝojigas min vivo kampara«. To pesem smo peli že na omenjeni Karavani v Črnomlju, pozneje pa na nekaterih pomembnejši prireditvah, povezanih z esperantom.
• Udeležba na Svetovnem esperantskem izpitnem dnevu in kulturnem srečanju, 30. in 31. maja 2015, v Subotici, v organizaciji Esperantskega društva »Tibor Sekelj« Subotica, ko je Anton Mihelič opravil mednarodni izpit iz esperanta na nivoju B-1. Skupaj z njim sta izpit opravila tudi Nika Rožej iz Kranja in Davorin Jurač iz Prevalj. Reneja Mihelič je skrbela za logistično oskrbo.
• Organizacija »Srečanja z esperantom«, skupaj z Društvom »Pleteršnikova domačija« iz Pišec, kjer smo ob lepi udeležbi krajanov in nekaterih okolišanov ter vodstva ZES zelo uspešno predstavili pomembne dogodke iz zgodovine gibanja za esperanto ter delovanja KEP. Zbor »Pleteršnikovi pevci« s harmonikarjem Lojzetom Ogorelcem je takrat zapel že omenjeno »Ĝojigas…..«.
• Zelo uspešna je bila udeležba Reneje in Antona Mihelič z branjem dela uvodnega monologa iz Shakespearove drame "Rihard III" - v esperantu in slovenščini, na »Angleškem večeru«, v organizaciji »Slavističnega društva Posavje«, v medioteki OŠ Brežice
• Uspešna udeležba Antona Miheliča na »španskem večeru« Slavističnega društva Posavje, v Knjižnici Sevnica in sicer s kratko predstavitvijo esperanta kot nevtralnega jezika, ki ima zato edini pravico biti mednaroden, nato pa v esperantu prebranima dvema kiticama Mesečne romance (SOMNAMBULA ROMANCO) in pesmi Romanca o luni, luni ( ROMANCO PRI LA LUNO, LUNO) ter v slovenščini še Vitezove pesmi.
• Organizacija 19. Mednarodne esperantske konference »Alpe-Jadran, 23. in 24. aprila 2017, v Brežicah (prvi dan uradni del v domu Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice ter ogled mesta z zabavnim programom in večerjo, drugi dan ekskurzija na Pleteršnikovi domačiji v Pišecah, v Repnici Najger, na Bizeljskem in v Kleti penin Istenič, v Stari vasi na Bizeljskem). Prisostvovalo je 43 esperantistov iz Hrvaške, Slovenije in Italije. Dogodek je bil posvečen obeležitvi pomembnih obletnic v esperantskem gibanju (130-letnica esperanta v svetu, 100-letnica smrti L.L.Zamenhova, utemeljitelja esperanta, 110-letnica esperanta na Slovenskem in 80-letnica ZES) in o morebitni širitvi konferenc Alpe-Jadran na Alpe-Donava-Jadran.
• Izvedba posebnih »esperantskih točk« v programih tradicionalnih občinskih prvomajskih proslav na Šentvidu, nad Čatežem ob Savi in sicer v letih 2014, 2015, 2016 in 2017. Točke so se nanašale na zgodovino gibanja za esperanto, aktivnosti KEP in pomembne resolucije UNESCO o esperantu ter okrogle obletnice v esperantskem gibanju.
• Izvedba študijskih krožkov osnov esperanta v okviru programov LU Krško (2013), v Knjižnici Brežice (2014), na domu avtorja članka (2016), v Mestni knjižnici Ljubljana –enota Fužine (2017) in na Razvojno izobraževalnem centru (RIC) v Novem mestu (pričetek v 2017). Slednji se bo zaključil 22. februarja 2018. Na področju učenja esperanta je vsekakor omembe vreden spletni tečaj esperanta »Zelena sova« (Verda strigo), ki ga je avtor članka objavljal na svojem FB profilu.
• Petje že omenjene pesmi »Ĝojigas min vivo kampara«, skupaj s »Pleteršnikovimi pevci«, harmonikarjem Lojzetom Ogorelcem in prisotnimi udeleženci na »Srečanju prijateljev Šentvida«, 8. maja 2016
• Udeležba na »4. Recitatorskem natečaju esperantske poezije«, v okviru prireditve »Bjelovarski esperantisti svojemu mestu«, Bjelovar (Hrvaška) 2016, kjer je Anton Mihelič v kategoriji »Seniorji« dosegel 3. mesto in prejel bronasto kolajno.
• Udeležba na Mednarodnem kulturnem esperantskem festivalu »INTER-FEST« in »5. Recitatorskem natečaju esperantske poezije«, Bjelovar (Hrvaška) 2017, kjer je v kategoriji »Seniorji« Reneja Mihelič dosegla 1. mesto in osvojila zlato kolajno
• Udeležba na »Srečanju esperantistov«, 7. maja 2016, na Lisci, ko so bile podane nekatere smernice v zvezi z »Deklaracijo o jeziku« v sklopu prizadevanj, da bi se Evropska esperantska zveza (EEU) zavzela za podporo uveljavitvi esperanta v Parlamentu EU.
• Gostovanje esperantistov Vlada Jurkoviča iz Zagreba in Nijole Petraityte iz Litve v letih 2015 in 2016 na domu Reneje in Antona Mihelič, na Čatežu ob Savi
• Udeležba na »Posvetovanju slovenskih esperantistov«, 20 maja 2017, na Polževem, kjer je bi izpostavljeno nadaljnje prizadevanje, da bi se EEU zavzela za približevanje h konsenzu njenih članic glede uveljavitve esperanta v Parlamentu EU. Podan je bil tudi predlog glede natečaja za logotip ZES. Takrat smo se udeležili tudi ekskurzije na Jurčičevi Muljavi.
• Vsako leto so se nekateri posavski esperantisti udeleževali (pasivno in aktivno) Zamenhofovih dni v Mariboru ali v Ljubljani, udeležili pa smo se tudi tradicionalnega festivala »Bogračijada«, leta 2016, v Lendavi.
• urejanje »esperantske« spletne strani  www.antonmihelic.com in svoj FB-profila www.facebook.com/antonmhl Antona Miheliča, kjer so navedeni številni aktualni dogodki, članki, literatura in spletne povezave, povezane z esperantom.

Na podlagi vsega zapisanega in objavljenega je možno zaključiti, da je bilo navedeno 5-letno obdobje esperanta v Posavju izjemno bogato z aktivnostmi in dogodki v podporo »gibanju za ideje esperanta«. Gre za pomembno dejavnost v tem delu Slovenije, kar prav gotovo presega regijski okvir.
 
Tekst: A.M.
Foto: različni avtorji