Planinski izlet na Dobrčo

Aprilski planinski izleti so zaradi, med tednom zaprtih planinskih koč in spremenljivega vremena, organizacijsko zahtevni. Nam je tokrat uspelo zagotoviti oba potrebna pogoja in popeljati številne pohodnike na čudovito planinsko turo.

Starejša skupina pohodnikov Posavskih planinskih društev je v četrtek, 3. 4. 2025, organizirala planinski izlet na 1634m visoko Dobrčo. Z avtobusom, ki je imel malo zamudo, smo se odpeljali na Gorenjsko. Med vožnjo smo se posladkali z Mimičinimi miškami. Blizu Tržiča, smo imeli krajšo pripravo na pohod. V gostišču smo popili kavo ali čaj in se posladkali z dobrotami, ki sta jih prinesli dve udeleženki za rojstni dan.

Sledila je vožnja do Brezja nad Tržičem, kjer se je začela naša planinska avantura. Po prečkanju asfaltne ceste se je začela naša pot strmo vzpenjati. Med potjo smo imeli zato več postankov med katerimi smo ob lepem vremenu odložili odvečna oblačila in popili nekaj požirkov tekočine. Po približno pol ure hoje, smo zavili iz gozda na travnik na katerem smo ob daljšem počitku uživali v lepih razgledih proti ljubljanski kotlini. V nadaljevanju je strmost poti malo popustila Med pohodniki je bil slišati prijeten klepet, ki pa je že na ponovnem vzponu utihnil. V nadaljevanju smo prišli do strmega travnika, s katerega so se spuščali jadralni padalci. Ob gozdu nad jaso se nahaja klopca našega znanega igralca in pisatelja Poldeta Bibiča, kjer je najverjetneje, ob čudovitih razgledih na Gorenjsko našel inspiracijo za svoja dela.

Pot je zaradi strmine v nadaljevanju vzpona zavarovana s smrekovimi sušicami in speljana cik – cak. Po dveh urah hoje smo prišli do križišča poti, kjer so nekateri nadaljevali do planinske koče na Dobrči, ostali pa smo se povzpeli še na sam vrh Dobrče. Na vrhu so se nam odprli čudoviti razgledi na Julijske Alpe, Karavanke in nekaj vrhov Kamniško Savinjskih Alp. Nekaj nas je še nadaljevalo na sosednji Šantanski vrh, s katerega so razgledi na okolico še lepši. Skupaj smo nato odšli v planinsko kočo, kjer so nam skuhali zelo okusno telečjo obaro, ričet in pasulj, za sladico pa še sirove in borovničeve štruklje.

Topli sončni žarki v popolnem brezvetrju so nas pred kočo kar dolgo zadržali, zato smo se odločili za pot v dolino po poti vzpona. Čeprav so bile noge že malo utrujene, smo v zmernem tempu hitro prišli v dolino. Pri avtobusu smo za rojstni dan zapeli še našima slavljenkama Jožici in Danici, potem pa se z avtobusom odpeljali nazaj v Posavje.

Naš tokratni planinski izlet, ki smo ga zaradi večjih količin snega pred štirinajstimi dnevi prestavili, nam je tokrat kljub zahtevnemu vzponu v vseh pogledih uspel. Naredili smo 1000 višinskih metrov vzpona, uživali v lepem vremenu, v čudovitih razgledih in osvojili še en gorenjski vrh. V aprilu načrtujemo še izlet na vrhove nad Soriško planino.

Vir: Vodja planinskega izleta, Anton Zakšek