Planinski izlet na Soriško planino

Starejša skupina pohodnikov posavskih planinskih društev je v četrtek, 27. 8. 2026 organizirala planinski izlet na vrhove nad Soriško planino.

Po vročem poletju smo tokrat organizirali planinski izlet, ki nam je na zaradi slabega vremena že petkrat odpadel. Tokrat nam je bilo vreme naklonjeno in nam omogočilo prijeten in ne preveč zahteven planinski izlet.

Z avtobusom smo se odpeljali iz Brestanice, skozi Ljubljano in Škofjo Loko v Železnik, kjer smo v gostišču imeli malo daljši počitek. Skupina iz Šentjerneja, ki se redno udeležuje naših planinskih izletov, nas je pogostila s krofi. Popili smo tudi kavo ali čaj in pojedli malico. Skozi Sorico smo nadaljevali do izhodišča Penziona Lajnar na Soriški planini.

Po pašniku smo začeli vzpon skozi gozd proti 1.602m visokem prvem vrhu Možicu. Dokaj strmi del poti je dolgo kolono razdelil v manjše skupine. S krajšim počitkom smo se ponovno združili in skupaj nadaljevali proti vrhu, s katerih se nam je ponujal čudovit razgled najprej na Storžič, Jezersko Kočno in Grintavec, malo višje pa še na vrhove Julijske Alpe s Triglavom v ospredju. V dolini pa smo občudovali čudovito Bohinjsko jezero. Na vrhu smo se malo odpočili popili nekaj požirkov tekočine in nadaljevali s krajšim spustom mimo pašnika, kjer se je pasla velika čreda ovac. Ker je čez vrhove Soriške planine nekoč potekala Rapaljska meja, smo si ob poti lahko ogledali mnogo ostankov italijanskega sistema obrambnih utrdb – Alpskega zidu, dobro ohranjene kasarne, mulatjere in opazovalne kupole. Strma pobočja, ki se spuščajo proti Podbrdu mejijo med Gorenjsko in Primorsko. Naš drugi vrh, ki smo ga osvojili je bil 1.596m visoki Slatnik. Lepe razgledi, so nam omogočali razglede  na vrhove, ki smo jih s skupino starejših planincev že osvojili: Ratitovec, Blegoš, Porezen, Lubnik … Nadaljevali smo na tretji vrh, Lajnar 1.549m. Nekateri so se ustavili že pri stari kasarni, večina pa nas je odšlo na vrh, kjer smo si vzeli več časa za daljši počitek in malico. Sledil je malo daljši spust in nato še strm vzpon na zadnji 1,547m visoki Dravh. Od tu smo uživali ob pogledih še na Karavanke in Kamniško Savinjske Alpe. Sledil je strm spust na smučišče in mimo umetnega jezera, ki služi v zimskih mesecih za zasneževanje smučišč. Pri penzionu Lajnar so nam skuhali zelo okusno joto in ričet, za sladico pa so spekli še slasten štrudl.

Ker smo načrtovano pot prehodili prej kot smo načrtovali, smo po kosilu še malo poklepetali in v prijetnem okolju Soriške planine obujali spomine na naše številne planinske podvige.

Po vijugasti strmi cesti nas je prijazen Nomagov šofer pripeljal v dolino. Polni lepih vtisov smo se vračali proti domu. Uspel nam je še en zanimiv planinski izlet, ki verjamem, da ga bomo  kdaj še ponovili.

Vodja planinskega izleta Anton Zakšek