Časopis za pokrajino Posavje
22.08.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Pohod ob okupacijski meji

Objavljeno: Sreda, 08.05.2019    Rubrika: PANORAMA Sporočilo
Pohod ob okupacijski meji

Pohodnice in pohodniki so imeli daljši postanek pri Bregarjevi domačiji v Hinjcah pri Krmelju.

27. aprila se je odvijal 17. pohod ob nemško-italijanski meji od Murenc do Telč. Pohodnice in pohodniki so imeli daljši postanek v Hinjcah pri Krmelju, kjer so jih tudi letos s svojimi dobrotami, pecivom in pijačo, pogostile prijazne domačinke.

Pohod ob okupacijski meji

Spomin na dogodek iz časa 2. svetovne vojne je z zbranimi delila domačinka Avguština Lah.

Udeleženke in udeležence pohodnike je v imenu KO DIS Krmelj-Tržišče pozdravila Avguština Lah, ena redkih še živečih, ki je kot otrok doživljala grozote 2. svetovne vojne. Obudila je spomin na dogodke oktobra 1943 v Krmelju. »Prebivalci obmejne vasi Hinjce so bili že leta 1941 izseljeni v Nemčijo. Ob nemško-italijanski meji so Nemci postavili bunkerje, od koder so po kapitulaciji Italije obstreljevali Krmelj. Prebivalci podnevi niso upali iz svojih bivališč. Prva žrtev streljanja je bila Jamnikova mama v novi hiši, najhuje pa je bilo v noči na 22. oktober, ko so z zažigalnim orožjem požgali Papeževo žago, mlin in gospodarsko poslopje, last družine, ki je bila v partizanih. Zjutraj so na pragu stanovanja v stari hiši ustrelili Razbornika, Okrajškovi teti pa prestrelili obe nogi. Po cesti iz Hinjc so se zamaskirani plazili Nemci. S puškami so nas iz toplih domov slabo oblečene izgnali v mrzlo jutro proti Hinjcam. Tu so pri Bregarjevi hiši vse moške izločili iz kolone, starejše ljudi, matere in nas, otroke, odgnali v vas Brezje pod Podpadčev kozolec. V mrazu smo se stiskali k materam in v strahu pogledovali oborožene stražarje. Proti poldnevu sta prišla iz Hinjc dva Nemca. Eden izmed njiju je poklical našo mamo. Morala je z njima nazaj v Hinjce. Vsi štirje otroci smo se je oklenili in odšli z njo. Pred Mirtovo hišo sta za mizo sedela dva domača izdajalca in Nemec, ki se je razjezil, zakaj smo z mamo tudi otroci. Mamo so grobo zasliševali, nas pa oddaljili. Jokali smo. Od mame so hoteli vedeti, kje je oče, kam je nosila pošto za partizane in podobno. Zasliševanje je trajalo kar dolgo, nato je pristopil nemški oficir, pokazal na nas, otroke, in v nemščini rekel ’lepi otroci’. Po teh besedah je bilo konec zasliševanja in odgnali so nas nazaj v Brezje. Mama je velikokrat rekla, da smo jo otroci rešili smrti. Še isti dan je pod nemškimi kroglami ugasnilo življenje 13 talcev, Krmeljčanov. Nas so šele zvečer odgnali peš v Sevnico. To je le delček grozot, ki smo jih doživljali mi, otroci, med drugo svetovno vojno. Živeli smo v strahu in pomanjkanju. Imamo pa zgodovinarje, ki potvarjajo vrednote narodnoosvobodilne vojne. Imeli so brezskrbno otroštvo in pogoje za študij. Moti nas, da iz učbenikov izginja gradivo o tem delu naše zgodovine. Pogosto se mi poraja vprašanje, koliko manj žrtev bi bilo brez domačih izdajalcev. Morda bi tudi teh 13 talcev ostalo pri življenju.«

Po pozdravnem govoru predsednice KS Krmelj Klementine Žvar smo z enominutnim molkom in položitvijo venca k spomeniku trinajstim talcem v Hinjcah počastili spomin na žrtve 22. oktobra 1943.

Vir: KO DIS Krmelj-Tržišče, foto: Davorin Repovž
« Nazaj na seznam
»