Pomen in vloga analize tal

Ob zaključku rastne dobe, po spravilu pridelkov z njiv in vrtov, je primeren čas za odvzem vzorcev tal, da ugotovimo stanje v tleh. Rastlina namreč črpa hranila iz tal in zato je pomembno, kaj le - ta vsebujejo. Na podlagi reakcije tal in vsebnosti posameznih hranil se odločamo za izbiro rastlin in nadaljnje gnojenje. Kemična analiza tal je temelj za strokovno gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili.

S kemično analizo tal pridobimo osnovne podatke o vrednosti reakcije tal ali tako imenovano pH vrednost, količino rastlinam dostopnega fosforja in kalija v tleh. Na posebno zahtevo se z analizami določi organsko snov v tleh, dostopni magnezij in tekstura tal. Zahtevnejše analize pa poleg naštetega dajo podatek tudi za skupna hranila, težke kovine in vrednost mineraliziranega dušika. Z analizo ugotovimo tudi potrebo po apnenju.Že z osnovno kemično analizo se izognemo gnojenju »na pamet« in glede na reakcijo tal izberemo rastline, ki uspevajo v določenem pH območju. Za Slovenijo velja, da je povprečna reakcija tal (pH) med 5,5 do 6,5; kar tla uvršča med zmerno kisla tla. Prav od različnih pH vrednostih tal, je dostopnost posameznih hranil večja ali manjša.

Tabelo pH vrednosti tal si oglejte tukaj

Rastlinam v največji meri ustrezajo nevtralna ali zmerno kisla tla; seveda pa obstajajo rastline, ki uspevajo bodisi v kislih tleh bodisi jim ustrezajo alkalna; torej bazična tla z višjo vsebnostjo kalcija.Če je kemična reakcija tal nizka, je fosfor močno vezan in ni dostopen rastlini. Prav tako se kaže pomanjkanje bora v kislih in vlažnih tleh, kjer je pH reakcija pod 5 ali v apnenčastih tleh, kjer je preveč kalcija. V alkalnih tleh, kjer je več kalcija, je moten sprejem železa, kar se kaže v bledici listov. Če pa je v tleh preveč kalija, je oviran sprejem magnezija in kalcija, kar lahko privede do pojava fizioloških bolezni plodov sadnih rastlin ali sušenja pecljevine pri vinski trti.

Tabelo idealne pH vrednosti za najpogostejše vrtnine in sadne kulture si oglejte tukaj.

Hranila v tleh niso enakomerno razporejena, zato je potrebno iz vsake posamezne, po talnih lastnosti in načinu izkoriščanja izenačene parcele, odvzeti vsaj 20 posameznih vzorčkov. Te vzorčke nato premešamo, da dobimo povprečni vzorec, ki naj tehta približno 0,5 - 1 kg. Posamezna parcela ne sme biti večja kot 2 ha. Če so parcele pedološko neizenačene, parcele razdelimo po značilnih talnih lastnosti (glinasta, peščena tla,...) in povprečni vzorec odvzamemo iz vsakega dela posebej. Vzorcev ne jemljemo iz robov parcele. Ko jemljemo vzorce tal, le - ta naj ne bodo prevlažna, saj je v tem primeru zemlja mazava; počakamo, da se tla primerno osušijo.

Vzorčimo s sondami, svedri in cilindri, lahko pa uporabimo tudi lopato štiharico. Za orna njivska ali vrtna tla vzorčimo do globine 25 - 30 cm, za travinje do 10 cm globoko, pri sadovnjaku in vinogradu vzorčimo najprej do globine 30 cm in nato še od 30 - 60 cm globoko.

Če uporabimo lopato štiharico, izkopljemo 25 - 30 cm globoko kvadratno jamo z eno navpično steno, od katere odrežemo enakomerno debelo plast zemlje. Vzorčenje s sondami je enostavneje, saj sondo potisnemo v zemljo do označene globine, zavrtimo v smeri urinega kazalca za 360 o, izvlečemo in z izvijačem postrgamo vsebino utora. Sonda ima označene različne globine odvzema.

Povprečne vzorce pakiramo v posebne papirnate plastificirane vrečke, lahko v čiste platnene vrečke ali kartonaste škatle; lahko pa uporabimo tudi 2 - kilogramske plastične vrečke, ki jih običajno uporabimo za shranjevanje živil v zamrzovalniku. Vsak vzorec moramo opremiti s osebnimi podatki (ime in priimek ter naslov), navedemo številko parcele in katastersko občino, globino odvzema ter rastline v preteklem letu. Podatke napišemo na karton, ki ga vstavimo v vrečko z vzorcem, še enega pa pritrdimo na vrečko. Tako opremljen vzorec je pripravljen na analizo, ki jo opravljajo institucije kot so šole, fakultete, kmetijski zavodi in inštituti.

Pridelovalci, ki so vključeni v integrirano pridelavo sadja in zelenjave in želijo pridobiti subvencije, morajo analizirati zemljo za pridelavo na prostem vsake štiri leta, za pridelavo v zaščitenih prostorih pa vsaki dve leti.

Analizo tal priporočamo tudi vrtičkarjem ali tistim, ki obnavljajo ali načrtujejo okrasne vrtove. Tudi okrasne rastline preferirajo v različnem pH območju. Reakcija tal je pomembna tudi za delovanje talnih organizmov, zlasti mikroorganizmov in deževnikov, ki poleg organske snovi razgrajujejo tudi ostanke fitofarmecevtskih sredstev.

Z analizo tal bo ugotovljeno stanje v tleh, na podlagi katerega boste izbrali rastline, določili odmerek gnojila glede na razred založenosti tal in na ta način pripomogli k zmanjšani porabi sredstev za zatiranje škodljivcev in bolezni.

 

Romana Špes, dipl. ing. agronomije in hortikulture

Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, 2009