Prireditev v spomin padlim borcem in izgnancem iz Kapel ter Dan mladosti v Kumrovcu

Na začetku ponedeljkove prireditve je Bojan Kaplan zapel slovensko himno ob pozdravu praporščakov naše organizacije in Društva izgnancev Kapele. Ida Ostrelič je kot povezovalka in scenaristka programa najprej vsem zbranim obrazložila pomen prireditve, na kateri smo se spomnili padlih borcev in izgnancev iz Kapel in okolice.

Letos mineva 85 let, odkar so bili iz teh krajev proti svoji volji izseljeni ljudje. Leta 1941 se je na slovenskem začela druga svetovna vojna, ki naj bi te kraje naredila nemške. Za nekaj časa jim je to celo uspelo. Toda Slovenci smo zaveden narod in kmalu so se začele pojavljati organizirane skupine ljudi, ki so pozivale tiste, ki so se umaknili pred izgonom, naj se uprejo. In so se! Hrabro in bojevito z velikimi žrtvami. 

Nato je sledilo polaganje venca in kratek pozdravni govor predsednika združenja Tadeja Škofa, ki je dodal in poudaril pomen obujanja spomina ter da treba mlade vzgajati v spoštovanju, sodelovanju, povezovanju, in kar je najbolj pomembno, da se mladi zavedajo, da svoboda, obstoj, naš jezik, naša zgodovina nista samoumnevna, ampak smo si jo morali preko veliko žrtev izbojevati in zato jo moramo še toliko bolj spoštovati.
 
Ida je v drugem delu poudarila še zgodovinska dejstva, in sicer da je bilo v takratno nemško deželo izseljenih 48.000 ljudi iz Posavja. Večina ostalih pa se je odločila za boj. Med temi, ki so se borili proti fašizmu, je bilo tudi veliko umetnikov, skladateljev, pisateljev, pesnikov in slikarjev. Zato vsako leto posvetimo enemu. Letos je to Srečko Kosovel, o katerem je nekaj več povedal Stane Preskar, ki je recitiral tudi dve Kosovelovi pesmi. V zadnjem sklopu je Ida izpostavila še nekaj podrobnosti o času v drugi svetovni vojni, ki je trajala šest let in je zajela cel svet. Fašisti so bili kruti in neizprosni, saj so želeli vse podjarmiti svojim ciljem: iztrebiti manjvredne narode in posamezne države naseliti s prebivalci nemškega naroda in njim podložnimi. Slovenci so bili suženjska delovna sila, veliko pa jih je umrlo tudi v taboriščih. V vseh državah, ki so jih okupirali fašisti, je bil nemški jezik obvezen. Zato še bolj cenimo tiste, ki so se pred in med drugo svetovno vojno odločili, da pišejo in javno govorijo slovensko. Kot vemo, je bil takšen tudi Srečko Kosovel, zato je za konec Bojan Kaplan prebral še eno njegovo pesem.
 
Dan mladosti 2026

Najlepši hrvaški kraj oziroma rodni kraj Maršala Josipa Broza Tita je v soboto obiskalo več kot 10.000 obiskovalcev iz celotne regije na tradicionalni prireditvi Dan mladosti. Kljub temu da je bilo letos nekaj manj obiskovalcev kot zadnja leta, je organizator vesel predvsem dejstva, da se prireditve udeleži vsako leto več mladih. Veseli nas tudi dejstvo, da v občinsko organizacijo združenja borcev Brežice vsak teden včlanimo novega člana, in kar je najbolj pomembno, je to, da je član mlajši in sploh še ni bil rojen v tem času, ko je bila skupna država, a kljub temu spoštuje in želi nadaljevati delo svojih dedekov in babic, ki so preživeli težke čase druge svetovne vojne. Vsako leto je več mladih obiskovalcev, ki pridejo organizirano ali s kakšnimi Tomos motorji ali pa peš. Letos se je nekaj članov združenja borcev Brežice podalo na pohod iz Podčetrtka do Kumrovca, kjer je vse zbrane pozdravil župan občine Peter Misja.

Vir: ZBV NOB Brežice