Projektni sestanek Comenius �Think For the Future�

Potovanje v Nemčijo smo začeli 8. 2. 2010, ob 12.00 izpred ETrŠ Brežice, leteli smo iz zagrebškega letališča in po uri in pol leta prispeli v Cologne. Tega, že petega projektnega sestanka, smo se udeležile dijakinje: Katja Lavrinšek, Marina Pezelj in profesorice: Alenka Pečnik Kranjec, Majda Gomilšek in Elena Mlakar. Potovanje smo nadaljevali z vlakom, dvakrat presedli in ob osmih zvečer končno prispeli v Jülich. Naši gostitelji so nas pričakali na železniški postaji in nas peljali domov, kjer so nas spoznali z ostalimi družinskimi člani. Prihajajoči teden je bil kar napet, saj smo imeli veliko tega za narediti, obiskati in predstaviti. Med sabo smo izmenjali informacije o tem, kaj smo počeli med preteklim šolskim letom in ob pogovoru z ostalimi skušali najti rešitve za tekoče probleme, ki smo si jih zastavili. Ogledali smo si film, ki govori o tem kako zeleni gumijasti medvedki (dijaki, ki sodelujejo v Comenius projektu) rešijo svet. Ob izmenjavi informacij pa se je marsikomu »prižgala žarnica« in je ugotovil kako privarčevati z energijo. Prav tako smo si ogledali rudnik odprtega kopa, kjer kopljejo lignit. Z avtobusom so nas popeljali na ogled rudnika in 500 milionov evrov vrednega stroja za izkopavanje rude. Po tem pa smo obiskali tudi okoliško termo elektrarno, kjer smo izvedeli nekoliko več o njeni zgradbi in delovanju.V četrtek smo sodelovali v šolskem karnevalu, se veselili in rajali. V programu, ki so ga pripravili naši nemški prijatelji je bilo vse od pevskih, plesnih pa vse do kratkih gledaliških predstav. Zvečer so nas peljali tudi v mestece Welz na zabavo in nam pokazali, kako se Nemci zabavajo. Po veseljačenju pa smo se odpravili domov, ker nas je naslednji dan čakala precej naporna pot domov.Utrujeni, premraženi a hkrati polni doživetij, ki jih bomo pomnili do konca svojih življenj smo se odpravili nazaj domov. In, če ne drugače nas bo spomin vedno vračal v Jülich, tistega mrzlega februarja, ker smo tam pustili nekaj zelo pomembnega. Prijateljske niti, ki smo jih spredli in, ki nas bodo vezale vse dokler bomo živeli. Čeprav smo veliko novih stvari videli, še več izvedeli smo se tega dne veselili, ker kot pravi dober slovenski pregovor: »Povsod je lepo, a doma je najlepše.«Dijakinji Marina Pezelj in Katja Lavrinšek