Ptičja pomlad v Gornjem Lenartu (2. del)

Končnooo! Nedeljsko presenečenje.... Belo črna ptica na veliki višini, le kdo bi to bil? Naš štorkljec je dobro vedel, da prihaja nekdo, ki ga tako dolgo in nestrpno pričakuje. Kmalu se različno vidijo krila, tanek vrat, rumen kljun, tudi meni je vse jasno. Prihaja samička našega štorkeljca.

V gnezdu je pravo navdušenje. Glasno klopotanje kljuna, mahanje s krili, svatbeni ples. Štorkljica počasi kroži vse niže in niže in končno pristane na gnezdu. Kmalu sledi ljubezenski prizor. Štorkljec je do svoje izvoljenke zelo pozoren in jo najprej s kljunom nežno ljubkuje in se ji dobrika. Konec marca je in treba pohiteti...

Gnezdo je pripravljeno in treba poskrbeti za nov zarod. Na sosedovi njivi je drug par. Laboda s ciglanskega bajerja, kot domačini pravimo opuščenem glinokopu stare opekarne se paseta. V jutranji rosi je detelja najboljša. Čisto se njima približam, vendar se ne dasta motiti. Le pogledata me, samec se malo našopiri in nadaljuje s pašo. Gnezdo sta že spletla v zavetju grmovja in ločja na bajerju. Tudi letos bo mladi labodji zarod razveseljeval vse, ki se radi sprehodijo ob njem.

To je narava, ki brez velikih besed pove vse. Doživeti jo je treba, uživati v njej in jo varovati. Če bomo podrli tale drog z gnezdom, če bo izginila Vrbina, če bodo zasipani bajerji, bomo naše ptice, ki so naše, brežiške, lahko gledali le na fotografijah in rekli » Nekoč je bilo ..."

Prvi del sestavka si lahko ogledate tukaj!

Vir: Branko Brečko, Gornji Lenart