Raj za živali

Pod strokovnim vodstvom Zavoda RS za varstvo narave ter v sodelovanju z brežiško Območno enoto je bilo 1. aprila na dobravskem območju v občini Brežice štetje srednjega detla. Populacija je stabilna, zabeleženih je blizu 30 parov ptic, ugodne življenjske razmere pa so tudi za številne druge živalske vrste.

„Kljub nekoliko slabšim vremenskim razmeram je rezultat zelo dober, vzorec je vsako leto enak in statistično primerljiv," je po zaključku štetja srednjega detla dejal Hrvoje T. Oršanič. „Detel je v slovenskem prostoru in tudi širše ogrožena vrsta ptic. V Dobravi se počuti dobro, zato pravimo, da je populacija stabilna, kljub temu pa vsako leto preverjamo, če so razmere zanj še vedno ugodne in izvajamo monitoring - štetje." V štirih ekipah so detle preštevali Terezija Potočar, Robi Rožaj, Branko Brečko, Aleš Šekoranja, Franja Radenšek, Katjuša Okrošek, Andrej Hudoklin, Dušan Klenovšek in Hrvoje T. Oršanič. Populacija se tudi letos ni zmanjšala in dosega blizu 30 parov ptic. Njegovo ugodno stanje vpliva na ugodno stanje nižinskega gozda in na zadovoljivo stanje razvojnih faz. Detel je zelo teritorialni ptič in brani svoje ozemlje. Za gnezdenje so ključna zelo stara hrastova drevesa. Hrast ima razvejano lubje, v gnezdih se zvali od štiri do šest mladičev, zato apelirajo na lastnike gozdov, da puščajo na rasti drevesa z dupli.

Na območju Dobrave, ki spada v evropsko ekološko omrežje Natura 2000, je varovanih več vrst ptic, ponaša pa se tudi z izredno pestrostjo ostalega živalskega sveta. Udeleženci so bili med štetjem detla pozorni na sinice, ki jih je v gozdu celo več vrst, taščice, ščinkavce, velikega detla, drevesne plezavčke, brgleza, goloba grivarja, škorce, race, opazili so celo odložen mrest plavčka, videli vodnega kroščka, odkrili prostor, kjer po vsej verjetnosti prebivajo celo raki, po gozdu so se sprehajale tudi srne, se spreletavali fazani in dirjali zajci.

 

Po zaključku akcije, ki je bila v prostorih kapelske Krajevne skupnosti, kjer jih je sprejel predsednik Tone Cerjak, pa je beseda tekla tudi o pisani paleti drevesnih vrst. Ta je nastala po drugi svetovni vojni, ko so pogozdovali nenačrtno in sadili neprimerna drevesa kot so macesen, zeleni bor, smreka, ki niso dali ustreznega gospodarskega učinka. Sedaj pa je v pomoč tudi narava, saj poskrbi za naravno selekcijo kot so sušna obdobja. Pod strokovnim vodstvom pa se veliko pozornosti namenja hrastom, saj že mlade sadike ogradijo z mrežasto ograjo, v zadnjem času pa ogradijo celo večje površine in tako divjadi preprečijo, da bi delala škodo.

M. K. M.