Sooblikoval karto Zemlje

»Človek nikoli ne pričakuje, da bo njegova raziskava del razprave v Združenih narodih, to je res nekaj nepredstavljivega,« je pokomentiral 38-letni Posavec dr. Bojan Šavrič, čigar ime se je v zadnjem času pojavilo v marsikaterem svetovnem mediju. Je namreč eden od treh soavtorjev t. i. ekvivalentne Zemljine projekcije (ang. Equal Earth), ki s sprejeto resolucijo v ZN-ju pred približno tremi tedni spreminja naš pogled na svet.

Namesto Mercatorjeve projekcije priporočajo Equal Earth

Dobovčan dr. Bojan Šavrič, ki že skoraj 15 let živi v ZDA, od tega 11 let v mestu Redlands v južni Kaliforniji, je skupaj s še dvema priznanima strokovnjakoma s področja kartografije, Američanom Tomom Pattersonom in Švicarjem dr. Bernhardom Jennyjem že leta 2018 sooblikoval ekvivalentno Zemljino projekcijo oz. Equal Earth. Šavrič najprej pojasni, kaj kartografska projekcija sploh je: »To je način projiciranja ukrivljenega zemeljskega površja na ravno ploskev zemljevida.« Sprejeta resolucija s strani Generalne skupščine Združenih narodov (ZN), ki jo je predlagal zunanji minister afriške države Togo (na novem zemljevidu sveta je Afrika večja, Evropa in Severna Amerika pa manjši, op. p.), pomeni, da namesto stoletja stare Mercatorjeve projekcije zdaj priporočajo uporabo kartografske projekcije Equal Earth. Obstaja več različnih projekcij našega sveta, najbolj razširjena je Mercatorjeva projekcija (leta 1569 jo je zasnoval in na svojih zemljevidih uporabil Gerardus Mercator, op. p.), ki se uporablja skoraj povsod – najdemo jo na zemljevidih po učilnicah, v spletnih pregledovalnikih, obvezna je v pomorstvu. Na njegovi projekciji so poldnevniki in vzporedniki ravne črte ter se sekajo pod pravim kotom, kar omogoča navigatorjem, da zarisujejo smer plovbe kot ravne črte. »Resolucija v ničemer ni zavezujoča, tako da ne prepoveduje uporabe Mercatorjeve projekcije, ker je ta še vedno pomembna za pomorske zemljevide in ročno navigacijo na njih. Za svetovne zemljevide v izobraževalnih ustanovah, medijih ipd. pa naj bi se uporabljale t. i. ekvivalentne kartografske projekcije, ki ohranjajo pravilna razmerja med površinami. Želja je namreč, da se celine in zemeljsko površje relativno pravilno prikazuje,« poudarja in dodaja, da so na Mercatorjevem zemljevidu vsa ekvatorialna območja prikazana pravilno, kar pa je bolj oddaljeno od ekvatorja, pa je prikazano s preveliko površino oz. popačeno (npr. Antarktika je videti kot neskončni kontinent).

Bil je presenečen

»To je priložnost, da izobrazimo laično javnost, kako zemljevidi nastajajo in kakšne so posledice,« pravi Šavrič in navede, da je za prikaz zemljevida Slovenije veliko primernejša uporaba prečne Mercatorjeve projekcije. Na običajni, pokončni Mercatorjevi projekciji je naša država skoraj enkrat večja kot v resnici, na ekvivalentni Zemljini projekciji pa je površina Slovenije sicer prava, oblika pa je malo bolj popačena. Naš sogovornik priznava, da je bil malodane presenečen, saj so, še preden je izvedel za sprejem resolucije v ZN-ju, tisti dan že začele deževati čestitke, tudi iz Slovenije. Šavrič je univerzitetni diplomirani inženir geodezije ter diplomant Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. »Čeprav geodezija ni bil nikoli moj cilj, ker sem se v gimnaziji zanimal bolj za matematiko in fiziko, sem se po spletu okoliščin na koncu odločil, da grem študirat geodezijo. In moram reči, da je bila to tista prava življenjska odločitev,« priznava.
 
V času študija je šel na Erasmusovo izmenjavo na ETH Zürich (Švicarsko državno tehniško visoko šolo), kjer je napisal diplomsko nalogo in eden izmed mentorjev je bil prav kartograf dr. Bernhard Jenny, ki je že prej sodeloval s Tomom Pattersonom, zelo priznanim ameriškim kartografom. Del njegove diplomske naloge je bil razviti enačbe za naravno Zemljino projekcijo. Šavrič je sledil somentorju na Oregonsko državno univerzo v ZDA, kjer je končal doktorski študij in postal doktor geografije, saj področje kartografije v ZDA spada pod okrilje geografije in ne geodezije. Kot omeni, so leta 2017 bostonske javne šole objavile, da bodo Mercatorjev zemljevid zamenjale za Gall-Petersov zemljevid, ki pa ni primeren za svetovne zemljevide, saj sicer pravilno prikazuje površino, ampak preveč popači oblike kontinentov. To je bil razlog, da so Šavrič, Patterson in Jenny leto kasneje razvili kartografsko projekcijo Equal Earth. Patterson je pripravil in objavil še politični zemljevid sveta (preveden že v številne jezike, tudi v slovenščino, op. p.), ki je danes prikazan v vseh medijih, ter fizično karto sveta.

Greva na ’kofe’ – tega v Kaliforniji ni

Šavrič se je po opravljenem doktoratu zaposlil v podjetju Esri. »Imam verjetno edino službo na svetu, v kateri se lahko profesionalno ukvarjam s kartografskimi projekcijami. Le-te uporabljam in implementiram, nekatere tudi razvijam,« pove. V Kaliforniji je, kot poudarja, življenjski ritem popolnoma drugačen, delo je bolj naporno, odvisno od tega, kaj delaš. »Tam ni ravno tega kot pri nas, da boš nekoga srečal ali ga poklical in ga povabil na ’kofe’. Za to se moraš dogovoriti že v naprej, pa še to ni nujno, da se potem uresniči, ker nimajo teh navad niti pravega časa,« pojasni. Do Los Angelesa ima približno 100 km, tako da je relativno blizu velemestu, po drugi strani pa je vesel, da je malo odmaknjen od mestnega vrveža in posledično gneče na cestah. Tudi službo ima skoraj na dosegu roke. »Lahko se odločim in grem, na primer, na dogodke v LA-ju ali pa se zapeljem proti zahodu na obalo ali proti vzhodu v puščavo. Marsikaj se splača videti.« Ko je še aktivno igral, je šel enkrat letno na hokejsko tekmo Anžeta Kopitarja in njegovih LA Kings, Luko Dončića pa je v živo videl, ko je bil še v Dallasu in je njegov klub gostoval v LA-ju. »Zdaj ko igra za Lakerse, so zaradi njegovega prihoda vstopnice enkrat dražje, zato še nisem šel na nobeno tekmo,« še pove in doda, da športni navdušenci zaradi obeh slovenskih športnikov zvezdnikov še nekako vedo za Slovenijo oz. so že slišali zanjo, drugače pa je med ostalim prebivalstvom zelo malo poznana ali sploh ne. »Ob tem je tudi zanimivo, da je v Kaliforniji kar nekaj potomcev Slovencev, a marsikdo od teh ni bil še nikoli v Sloveniji,« pristavi.

Vsako leto za kak mesec pride domov v Posavje oz. Dobovo: »Rad se vedno z veseljem vrnem domov, rad pa grem tudi nazaj v Kalifornijo v svoj vsakdanji ritem.« Letos je bil doma ravno konec marca, ko je bilo tudi odprtje geodetske razstave »Vsak milimeter šteje – Geodezija na Slovenskem skozi čas« v Posavskem muzeju Brežice, ki se ga je z veseljem udeležil. Kot zanimivost še omeni, da je geodetske meritve v času študijske prakse opravljal tudi po Brežicah, ko so urejali krožišče pri Jazz pubu in gradili kanalizacijo v Dobovi. Za konec prijetnega klepeta na daljavo nas je zanimalo, ali razmišlja o vrnitvi v Slovenijo. »Nikoli ne reci nikoli. Morda se bom kdaj vrnil. Če ne prej, ko in če se bom upokojil,« se je zasmejal.

Rok Retelj, foto: osebni arhiv

Prispevek je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 24. septembra 2026.

#povezujemoposavje