Srčni dan za srčne ljudi

Minulo soboto je v organizaciji CSD Posavje na ploščadi kulturnega doma potekal Srčni dan, ki je bil namenjen srčnim ljudem, kot je dejala v. d. direktorice CSD Posavje Marina Novak Rabzelj, »in ljudem, ki vse, kar počnejo v življenju, počnejo s srcem.« Šlo je za peto letno srečanje uporabnikov storitve Pomoč na domu, njihovih svojcev, oskrbovalk in oskrbovalcev Centra za socialno delo Posavje, Enota Krško, katerim so se letos pridružili tudi uporabniki in izvajalci potekajočega evropskega pilotnega projekta Integrirana oskrba v občini Krško MOST.

»Danes,« je še povedala Novak Rabzeljeva, »smo povabili v obliki medgeneracijskega druženja vse uporabnike pomoči na domu in projekta MOST, njihove svojce, vse naše sodelavke in sodelavce, sodelujoče partnerje v projektu, društva in druge ustanove, pa tudi vse ljudi iz občine in širše, ki si želijo druženja, da pogledamo, kaj še moramo postoriti na področju izboljšanja kvalitete življenja v občini in tudi da nekaj naredimo za svoje zdravje.« Storitev Pomoč na domu se na krški enoti CSD izvaja že od leta 1991 in je že dobro uveljavljena in prepoznavna tako v lokalnem kot širšem prostoru, medtem ko projekt MOST v občini Krško kot eni izmed treh pilotnih okolij (poleg Krškega še pod naslovom »Koroško središče integriranih skupnostnih storitev dolgotrajne oskrbe« v Dravogradu ter v Celju naslovljen projekt »Vzpostavitev sistemskega izvajanja dolgotrajne oskrbe v celjski regiji«) poteka od lanske jeseni in je sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada in R Slovenije. Gre za testiranje že obstoječih in novih rešitev, celostnega pristopa uporabnikom na terenu pri zagotavljanju dolgotrajne oskrbe oseb starejših od 18 let, ki so odvisne od tuje pomoči.

V primerjavi s pomočjo na domu gre za nadgraditev storitev, ki jih izvaja kader različnih profilov. »To so storitve tehnikov zdravstvene nege, ki so v bistvu tisti vmesni člen med patronažno službo in socialno oskrbovalko, se pravi, da delajo na terenu tiste storitve, ki jih v tem trenutku do sedaj ni nihče pokrival in zaradi česar je marsikdo moral iti v institucionalno varstvo. S tem omogočamo ljudem doma daljše bivanje ali dokončno bivanje v domačem okolju, med svojimi domačimi,« je povedala vodja projekta pri krški enoti CSD Posavje Carmen Rajer. "Poleg tega smo nadgradili storitev s kadrom dipl. delovne terapevtke, fizioterapevta, socialne delavke in kineziologa, ki po nekem dolgotrajnem bivanju v bolnišnici ali zdravilišču pomagajo ljudem doma, da se na novo akumulirajo z nekimi novimi omejitvami, ki so posledice dolgotrajne bolezni, kroničnega obolenja, poškodbe ali iz drugih vzrokov, in s tem omogočijo, da uporabniki živijo kar se da  polnovredno in kolikor se da samostojno življenje v domačem okolju. Tudi socialna delavka ni nič manj pomembna, cenjena in nujna, saj ljudem pomaga pri socialni vključitvi nazaj v svoje okolje, išče načine, kako jim pomagati, da so enakovredni člani te družbe, pri projektu pa sta zelo pomembni tudi koordinatorica dolgotrajne oskrbe in projektna koordinatorica, ki vsaka na svoj način koordinirata, organizirata in spremljata delo na projektu. Prva je vez med ocenjevalkami in terenskim delom, saj je ona tista, ki po izdanem mnenju naredi izvedbeni načrt za obseg potrebnega dela na terenu, medtem ko je druga, to je projekta koordinatorica, vez z ministrstvom, ki spremlja potek projekta, o njem poroča, hkrati pa ureja večino zadev z nabavo delovnih pripomočkov in vsega ostalega, kar izvajalci potrebujejo pri svojem delu. Testiramo tudi e-oskrbo, to je varovanje na daljavo, z namenom preventive padcev v domačem okolju in da lahko pristojne službe v takšnih primerih takoj ukrepajo. Lahko rečemo, da smo na ta način v enem polju uspeli združiti zdravstvo in socialo,« je še med drugim povedala Rajerjeva.

Srčni dan, ki ga je povezovala Alenka Kesar iz ljubljanske marketinške agencije Adrema, sicer krška rojakinja, so organizatorji obogatili tudi s pestrim kulturnim in glasbenim programom, v katerem so sodelovali folkloristi KUD Oton Župančič Artiče, plesni par Plesnega kluba Lukec, harmonikarji Glasbene šole Krško, Kristjan Račič na klaviaturah in pevka Adrijana Lorber, Brežiški flosarji, KUD Liber in Nuša Derenda, na prizorišču pa je bila zainteresiranim obiskovalcem predstavljena tudi terapija s konji družine Zevnik in terapija s psi Društva Tačke Pomagačke.

Ker nikoli ne vemo, kaj nas v življenju doleti in če ne bomo nemara tudi mi nekega dne potrebovali navedene podpore in oskrbe, smo se na omenjenem dogodku pogovarjali s socialno oskrbovalko Vero Metelko in kineziologom Luko Zupanom o njunem delu, o življenjski situaciji, s katero se je bila primorana soočiti z oskrbovanko Ano Frece iz Krškega, kako ocenjuje izvajajoči projekt pa tudi z Janezom Pračkom z ministrstva za zdravje, kar vam bomo predstavili v naslednji številki časopisa Posavski obzornik, ki bo izšel 24. oktobra.

B. M., foto: Matjaž Mirt, Bojana Mavsar in Benjamin Kovač

Obsežen album fotografij na facebook strani Posavski obzornik.