Stari starši in drugi starejši, hvala vam, da ste steber naših družin!

Gotovo se spomnite: če se ti kdaj kazalci vrtijo z neizmerno hitrostjo, se ti takrat, ko si mlad starš. Ko se ti dejansko zdi, da živiš najbolj intenzivno obdobje svojega življenja. Ko so otroci majhni in potrebujejo pomoč na vsakem koraku, kličejo po skrbi, budnem očesu, toplih objemih in naukih, obenem pa tvoji službi, opravkom, logistiki ni in ni konca. Ob vsem poveličevanju družinskega življenja in mladosti na vsakem koraku se najpogosteje povsem pozabi, da so steber večine posavskih družin dandanes pravzaprav stari starši in drugi starejši. Starejši, ki pomagajo vzgajati, delijo ljubezen, »cartajo«, krepijo delovne navade, dajejo zgled in prenašajo modrosti našim najmlajšim. Čeprav sami pravijo, da jim je to v veselje, pa so današnji tempo in povsem spremenjene življenjske okoliščine – z različnimi oblikami modernizacije – zdaj tudi za starejše zahtevnejši pogoji za pomoč, kot so bili še nekaj desetletij nazaj. Ob mednarodnem dnevu družine, ki smo ga obeležili 15. maja, se zato ne le spominjamo omenjenih dejstev, temveč se predvsem z globoko hvaležnostjo poklanjamo vsem tistim, ki gradite stebre naših domov in nam omogočate, da smo družina.

Težko ti kdo dá toliko lepega, kot ti lahko tvoji stari starši. Gre za spomine, ki jih vnuki nosijo s sabo celo življenje. Gre za privilegij za tri generacije – vnuke, da imajo lahko babice in dedke, starše, saj šele ob svojem starševstvu zares spoznajo, kaj pomeni starševska ljubezen in kaj so jim nudili njihovi starši ter babice in dedke, ki jim mladostna energija dokazano podaljšuje življenje in ga naredi polnejšega. Da gre za privilegij posebne vrste, ki ne bi smel biti samoumeven, se zavedajo tudi naše bralke in bralci različnih generacij. Začnimo z mlado mamico Leo Butkovič iz Bistrice ob Sotli, ki meni, da je vloga babic in dedkov, pa tudi prababic in pradedkov, zelo dragocena. »Danes je situacija nekoliko drugačna kot nekoč, saj je veliko starejših še vedno zaposlenih, kar vpliva na njihovo razpoložljivost pri varstvu vnukov. Marsikdo te možnosti sploh nima, in sicer zaradi razdalje, slabih odnosov ali drugih okoliščin. Mi imamo to srečo, da imamo starše in stare starše blizu ter so zelo vključeni v naš vsakdan. Z veseljem prevzamejo varstvo najine hčerke. Njihov pogled in način vzgoje se razlikujeta od najinega, a so odprti in spoštljivi do najinih želja kot staršev. Hči se pri njih dobro počuti. Z babicama kuha, se igra in pospravlja, z dedki pa preživlja čas zunaj, hrani živali in raziskuje okolico. Ko bo starejša, bo tam tudi prespala in odšla z njimi na izlete. Menim, da je vsak trenutek z njimi kakovostno preživet čas. Njihova ljubezen in vez z vnuki sta nekaj posebnega,« poudarja Lea, ki zelo ceni prisotnost staršev in starih staršev, saj se lahko nanje zanese vedno, ko jih potrebuje. Zelo podobnega mnenja je tudi Patricija Lanšček s Kremena, ki pravi, da ji velikokrat pride prav, da nekdo pazi na njene otroke. »Čeprav moja starša še vedno delata, sta v veliko pomoč. Otroci so zelo radi pri babicah in dedkih, seveda jih tudi razvajajo, ampak za to pa so babice,« dodaja.

Vsak trenutek z babicami in dedki ter drugimi starejšimi je kakovostno preživet čas.

Mateji Rožman Lubšina iz Kapel, ki ima zdaj že toliko odrasli hčerki, da ji ni treba več razmišljati o tem, kje bosta v času njene zadržanosti oz. odsotnosti, sta bila babica in dedek vedno v veliko pomoč pri vsakodnevnem varstvu otrok. »Službeno sem bila večkrat odsotna tudi popoldne, tako da mi ni bilo treba hčerk voziti kam v varstvo, ampak sta ostali doma, jaz pa sem vedela, da bosta preskrbljeni. Tudi če sta zboleli, kar je bilo zelo redko, sta ostali doma z njima. Za tovrstno pomoč se jima nadvse zahvaljujem in sem jima iz srca hvaležna,« iskreno pravi.

Stari starši lahko dajo svojim vnukom in vnukinjam veliko – predvsem čas, pozornost in toplino.

Predstavnika starejše generacije Jani Košir iz Sevnice in Margita Sintič iz Kostanjevice na Krki na pomembno in dragoceno vlogo starejših v družini gledata kot dedek in babica. »Če so blizu babice in dedki, je to zelo dragoceno, saj lahko pomagajo s kakšnimi splošnimi življenjskimi nauki,« pove Sintič, Košir pa verjame, da lahko kot stari starši dajo svojim vnukom in vnukinjam veliko – predvsem čas, pozornost in toplino. Po opažanjih predsednice Društva upokojencev Kostanjevica na Krki starejši to počnejo kar z veseljem. »Zagotovo je to dobro tudi zanje, saj jih prisili, da ostanejo aktivni in v stiku z družbo, ki ga sicer morda ne bi imeli,« meni Sintič in dodaja, da bo vloga starejših v prihodnje verjetno čedalje bolj pomembna, »čeprav bi bilo po mojem bolje, da bi si prizadevali za bolj normalen delovni čas in da bi družine popoldanski čas preživljale skupaj, tudi ob delu, kot smo ga v naših časih, ko smo zidali hiše, ipd.« Po Koširjevih besedah se z ženo trudita, da ne posegata v vzgojo – to prepuščata staršema. »Veseli me, da imamo dober in pristen odnos, se razumemo, spoštujemo ter si pomagamo,« našteje vse tisto, kar je najpomembnejše pri tem, da se v družinah medgeneracijsko povezujejo, to pa predstavlja temelj naše družbe.

Rok Retelj, Maruša Mavsar

Prispevek je objavljen na tematskih straneh Moja družina v Posavskem obzorniku, ki je izšel 15. maja 2025.

#povezujemoposavje