TD Bizeljsko organiziralo jubilejni 20. pohod k repnicam

V nedeljo, 13. aprila, zaradi velikonočnih praznikov en teden prej, je Turistično društvo Bizeljsko tradicionalno organiziralo vsakoletni pohod k repnicam. Letos je pohodnike na jubilejnem 20. pohodu pričakalo lepo, malo oblačno jutro.

Zbrali smo se ob 9.30 pri vili Istenič v Stari vasi na Bizeljskem. Pozdravit nas je prišla gospa Barbara Istenič, ki nam je zaželela srečno pot. Po začetnem okrepčilu, za katerega so poskrbele članice društva (Lea Babič, Marija Haler, Vesna Kunej in Anica Travnikar), je predsednica društva Mateja Kmetič pozdravila navzoče, opisala potek poti in se vsem zahvalila za udeležbo. Pohodnikov je bilo okoli 60. Polni pričakovanj smo se podali na pot, ki nas je vodila mimo posestva Istenič, prvega proizvajalca penin v Sloveniji. V nadaljevanju nam je pogled pritegnila razvalina rdeče hiše, za katero pravijo, da je spomin na Turke. Nato smo šli mimo Smerdetovega križa, ob poti pa sta nas spremljala šipek in “bekovna”, vrbovina, ki služi za prvo vezanje trte spomladi. Naslednja nas je pozdravila stara hruška ob vodnjaku, po domače “štirnu”. Vodnjak iz leta 1932 je globok kar 45 m. Pot se je rahlo spustila in prišli smo do razcepa, kjer se levo pride do Dramelj, naravnost pa do repnic. Na vrhu hriba smo se ustavili, saj nam je krasen sončen dan omogočal čudovit pogled po Obsotelj. Pogled nam je segel vse do Sljemena nad Zagrebom.

Pot smo nadaljevali mimo obnovljenega betonskega križa in razcepa, kjer pot na levo pelje do cerkve svetega Andreja. Ko smo prispeli do kapelice svete Marjete, smo bili nagrajeni najprej s pogledom na cerkev sv. Duha, malo naprej pa spet na Obsotelje in reko Sotlo, ki je bila in je soustvarjalec tukajšnje slikovite pokrajine. Sledil je postanek za okrepčilo. Pot smo nadaljevali skozi prijeten hlad in zavetje lipovega gozda in prišli najprej do Neralove hiše, opuščene modre hiše na levi strani ter nato do peščene stene, ki nas spomni, da sta bila tukaj življenje in narava nekoč precej drugačna kot danes. V nadaljevanju sta nam pogled spet pritegnila cerkev sv. Duha na levi in vas Gregovce na desni strani. Prispeli smo do opuščene repnice (na levi), če pa bi zavili desno, bi nas pot pripeljala do repnice Ogorevc v Pudvoju. Bili smo že skoraj na cilju, v vasi Brezovica pri repnicah, ki jih lastniki še uporabljajo. Tam so domačini znali podjetno združiti tradicijo in znanje prednikov s sodobnimi potrebami vinarstva in turizma. Tu smo obiskali Šekoranjevo – Graben, Kovačičevo in Najgerjevo repnico.

Povsod so nas tudi lepo pogostili za kar se jim tudi lepo zahvaljujemo. Po ogledu in degustaciji smo pot nadaljevali v bližnji gozdiček Parkljevec, kjer smo imeli zaključek s pogostitvijo. Obeležili smo tudi jurjevanje, saj smo spekli jajca in skuhali klobase.

Mateja Kmetič, predsednica TD Bizeljsko
Foto: Davor Lipej